Flight simulator strmoglavil
Virtualne pilote po svetu je ob jutranji kavi/kokakolici s kosom hladne pizze skoraj kap, ko so prebirali naslove na svojih priljubljenih novičarskih dverih - Veliki Zlobni Microsoft je opustil najznamenitejši kos zabavnega programja - Flight Simulator.
No, ko so se prebili skozi fantazmagorične, mastne naslove, so se nekateri malo pomirili. Microsoft je samo razpustil studio Aces, ki je delal na franšizi. Drugim je bil to le še dodatni sod kerozina na razbeljene živce, čeprav Microsoft ni nikjer eksplicitno objavil, da s tem opuščajo tudi proizvodno linijo. Ukiniti studio, odgovoren za proizvodnjo programja, ki je z Microsoftom tako neločljivo povezan kot Okna, Word ali DOS, v najmilejši obliki pomeni dolg zastoj v razvoju Flight Simulatorja, v nočnih morah sobnih pilotov pa pogreb njihovega hobija. Resnici na ljubo vsi skupaj pretiravajo. Zadnja inačica z imenom Flight Simulator X je namreč še danes, dobri dve leti po izidu, huda strojna preizkušnja za marsikateri pece, to pa pomeni, da ima, glede na svoj namen, pred seboj še kar dolgo življenje. Poleg tega Flight Simulator ni edina civilna reč, s katero se je mogoče potepati po virtualnem nebu. Na drugem bregu je cela vrsta zanesenjških poskusov, najdlje sta prišla dva - odprtokodni Flight Gear in komercialni proizvod one-man-band podjetja Laminar Research - X-Plane. Lastnik, glavni in edini progamer slednje in za množico častilcev največje božanstvo na tem svetu, Austin Meyer, je očitno zavohal kri in na svojih spletnih dverih že objavil, da je orodje za uvoz letal in pokrajin iz Microsoftovega v njegov izdelek že skoraj izgotovljen! Ravnodušna tudi ni cela vojska ljudi, ki si služijo kruh v industriji dodatkov za Flight Simulator - od pokrajin, letališč, letal, navigacijskih in drugih pripomočkov. A kot rečeno - vsi, ki govorijo o koncu hobija, enostavno pretiravajo.
Vzroki za pokop studio Aces pa so na neki način odkrili tančico, ki je zakrivala skrivnosti proizvodnje tako kompleksnega kosa programja, kot FS gotovo je. Del vzrokov je seveda svetovna finančna kriza, ki je zasadila zobe tudi v gigante, kakršen je Microsoft. Sledil je val odpuščanj, enega najhujših pa je doživel oddelek Microsoft Games Studios, big giant heads pa so v tipični japijevsko-finančni šprahi le hladno sporočili, da je studio Aces le ena od žrtev klestenja stroškov. Feni so seveda skakali v zrak in se spraševali, kako je to mogoče, saj je prodaja samo zadnje inkarnacije Flight Simulatorja X šla prek miljona. Toda, kot bi rekel Sherlock - there is more to it! Prodaja FSX je bila res razmeroma dobra, toda že samo pogled na Amazon.com odkrije, da je dobri stari FS 2004 po prodaji še vedno pred naslednikom, in to več kot dve leti po izidu slednjega. Druga pomembna podrobnost je cena razvoja. Po nekaterih ocenah je šla v miljone dolarjev, saj je samo za izdelavo večine svetovnih letališč potrebna velika ekipa, da o kolikor toliko veristični pokrajini ali podrobneje izdelanih večjih mestih in letališčih niti ne govorimo. Potem so tu še že omenjene težave s tehnično zahtevnostjo - za normalno delovanje FSX je včasih premalo še po današnjih standardih nabildan pece - optimizacija pač nikoli ni bila močnejša stran Microsoftovih izdelkov. Slike iz simulatorja so bile lepe, feni so se slinili po forumih, a so jih kmalu prizemljile številke izrisanih podob na sekundo. FSX se še do danes ni otresel slabega slovesa, čeprav je Microsoft prvič v zgodovini franšize izdal popravek, ki je bistveno izboljšal hitrost izrisa. Naslednja dva udarca sta bila popolnoma nepričakovana - neodvisne založbe, ki izdelujejo dodatke za serijo Flight Simulator, so sporočile, da se število njihovih odjemalcev ki kupujejo dodatke izključno za FSX, giblje okrog ene tretjine. To v grobem pomeni, da preostali dve tretjini ljudi, ki so kupili FSX, niso feni, saj ti v povprečju kupijo vsaj kakšen dodatek. Sledil je še hladen tuš v obliki statistike obiska strani, posvečene recenzijam, debatam, dodatkom, skratka vsem v zvezi s Flight Simulatorjem - Christian Stock iz Sim Pilot Magazine pravi, da so leta 2008 v povprečju vsi pomembnejši portali zabeležili občuten padec obiska, nekateri tudi do 50%, to pa pomeni samo eno - pribljubljenost simulatorjev letenja se zmanjšuje, kljub temu da ima žanr verjetno eno bolj zagrizenih in zvestih publik, kar jih premore industrija iger.
Microsoft je kmalu po izidu FSX industriji resnih simulatorjev ponudil grafično platformo, imenovano Microsoft ESP. Ta je bila seveda zasnovana na FSX in je omogočala hitro izdelavo različnih objektov, od letališč, letal do celih pokrajin, in to v kakovosti, kakršna je bila dotlej bolj domena več miljonov evrov vrednih simulatorjev (obeh, pilotskih in tistih za kontrolo zračnega prometa). Glavno orožje Microsoft ESP je bila prav razmeroma poceni licenca in v primerjavi z drugimi orodji za vizualizacijo v realnem času veliko bolj enostavna izdelava in animacija objektov. Lani sem si ogledal enega od prototipov simulatorja za letališko kontrolo zračnega prometa, ki je uporabljal tehnologijo Microsoft ESP in bil več kot zadovoljen s kakovostjo vizualizacije, sploh ko so mi prišepnili pričakovano ceno. Na žalost se je spet izkazalo, da je Microsoft prevelik konglomerat, mravljišče, kjer se dobre ideje izgubijo v piramidi, še posebej, če je faraon tako strog in nedovzeten za nove ideje, kot je bil Bill Gates in je tudi njegov nič boljši naslednik. Microsoft ESP ni nikoli doživel kakšne konkretne marketinške spodbude in zato še vedno životari in bo na žalost po vsej verjetnosti ugasnil tako kot studio Aces.
Torej - je naslov tega članka primeren? Ob izidu FSX je franšiza dopolnila 25 let, ki jih je Microsoft obešal na veliki zvon. Dve leti zatem so ga po hitrem postopku poslali v hibernacijo. Je to konec legende? Verjetno ne. Če je verjeti trendu, ki se kaže z Okni 7 (optimizirani Visti), se zna zgoditi, da čez kaki dve leti ugleda luč sveta Flight Simulator 11 v čisto novi podobi, spodobno hiter tudi na računalniku, ki med tednom ne računa razpršitve delcev ob razpadu atomskega jedra.
Pred dnevi je po mreži zaokrožila informacija, da Microsoft išče dva človeka, ki imata izkušnje s simulatorji letenja. Če je verjeti govoricam, legenda torej le ni odjahala v sončni zahod, kot je bilo videti še pred kratkim!