Fotoaparat za počitnice
Na tokratnih nenehnih preizkusih smo se lotili le digitalnih fotoaparatov – od naprav, ki jih sicer preizkušamo, so v tem letnem času daleč najbolj zaželeni. Prenosniki gredo za med pred začetkom šolskega leta, tudi tiskalnike v začetku poletja kupuje manj uporabnikov kot sicer. Digitalni fotoaparati lahko obveljajo že skoraj za obvezno opremo na potovanjih in dopustu.
Za tiste, ki bodo večji del dopusta preživeli na plaži (ali pri kakih športnih dejavnostih), pa je dobra izbira fotoaparat, s katerim se lahko potopimo pod vodo. Takih modelov je veliko, nekateri izdelovalci ponujajo več takih modelov, ki se med seboj ločijo po tem, kako globoko se lahko spustimo z njimi. Tokrat smo preizkusili Canonov D30, ki je edini tak model (poleg predhodnika, modela D20, ki ga še dobimo v nekaterih trgovinah).
Zanimiv je predvsem zato, ker uradno zmore do globine 25 metrov, to je največ, kar sploh doseže kak fotoaparat (seveda brez namenskega ohišja). To je tudi globina, do katere se spuščajo potapljači začetniki (če smo natančnejši, je uradna globina vsaj na Hrvaškem 18 metrov), a verjamemo, da je mogoče iz njega iztisniti še kak meter več.
Zahtevnejši pa bodo raje posegli po kombinaciji boljšega aparata in namenskega ohišja. Dobra izbira so aparati z dobrimi tipali, velikimi zaslonkami in širokim kotom objektiva. Prvi lastnosti sta pomembni zaradi razmeroma slabe svetlobe pod vodo, zadnja pa zaradi lomnega količnika vode, zaradi katerega delujejo objektivi tako, kot bi imeli nekaj milimetrov več goriščne razdalje.
Na drugi strani spektra pa so modeli za popotnike. Tudi ti si lahko omislijo večje, zmogljivejše modele, tudi DSLRje (recimo tokrat preizkušeni EOS 1200D), nam pa so bolj pri srcu žepni modeli z velikim razponom goriščnice. Tak je Panasonicov TZ60, ki je sicer le zadnji v dolgi vrsti t. i. modelov »Traveler Zoom«. Take aparate ponujajo tudi drugi izdelovalci.
Zaradi majhnega in lahkega ohišja aparat lažje pospravimo v žep, obenem pa smo manj zanimivi za morebitne nepridiprave. Nam se je sicer tudi že zgodilo, da se nam je kakšna uradna oseba s pretiranim večvrednostnim kompleksom obesila nad zmogljivi DSLR, češ da s tem že ne smemo fotografirati, saj bomo fotografije prodajali. Zmogljivi žepni modeli imajo seveda tudi omejitve, a vsaj v tem primeru so priročnejši.
Ne glede na izbrani fotoaparat pa je najbolj kritično, ko se vrnemo domov. Govorimo o razvrščanju posnetih fotografij, predvsem o brisanju tistih, ki niso dovolj zanimive. Tudi najboljše fotografije niso vredne nič, če se izgubijo med tisoči povprečnih ali podpovprečnih.