Fotografija na fotografijo …
Bi svoje fotografije in videoposnetke zaupali računalniškemu oblaku ali bi jih raje sami hranili doma? Morda v podjetju? Bi jih prepustili umetni inteligenci?
S pametnimi telefoni postajajo domače digitalne fotografske in video zbirke vse obsežnejše in vse težje obvladljive. Mnogi svoje fotografije hranijo kar v pametnem telefonu, v katerem je prednameščena enostavna aplikacija za fotografiranje, shranjevanje in prikazovanje posnetkov, zato so ob njegovi izgubi ali uničenju ob vse, kar so ustvarili. Brez fotografij lahko kaj hitro ostanemo tudi ob menjavi starega pametnega telefona z novim, če smo pozabljivi ali tehnično nespretni …
Po drugi strani sta razporejanje in prenos fotografij v ročno vodeno digitalno zbirko na domačem peceju in njeno vzdrževanje zamudna ter zahtevata veliko dela. Navadno za foto arhiv uporabimo ad hoc strukturo datotečnih map na dovolj velikem podatkovnem nosilcu, na katerega nato sproti dodajamo nove fotografije. Spomnimo, da je ob tem treba poskrbeti še za varnostne kopije, torej za ročno shranjevanje na zunanje podatkovne nosilce, kot so zunanji diski/SSD in nosilci DVD. Naporno, nevzdržno.
Galerija fotografij in videov je dostopna iz katerekoli pametne naprave prek interneta.
Vendar se da tudi drugače, z veliko manj truda, a za to potrebujemo ustrezno aplikacijo za pametni telefon in/ali dostop do foto galerije, ki je nameščena lokalno ali v javnem računalniškem oblaku. Boljše omogočajo tudi prepoznavo obrazov na fotografijah in videoposnetkih ter tudi metode umetne inteligence (UI) za njihovo obdelavo. Z njimi je mogoče iz fotografij izbrisati izbrane predmete in/ali osebe, pri čemer umetnointeligenčni algoritem samodejno ustvari namišljeno ozadje, ki naj bi ustrezalo realnemu, če izbrisanega elementa fotografije ne bi bilo.
Kaj so aplikacije in kaj galerije?
Na internetu je ogromno brezplačnih programskih orodij in okolij za urejanje fotografij, ki jih v grobem razdelimo na enovite aplikacije, ki jih uporabljamo v enem računalniku, in galerije, ki so skupki strežniških in podpornih aplikacij ter podatkovnih zbirk in navadno delujejo v velikih javnih računalniških oblakih. Ker pa je večina galerij brezplačnih in odprtokodnih, jih lahko računalniški znalci namestijo tudi v svoje računalnike.
Gotovo so pomembne prednosti plačljivega digitalnega fotografskega in video arhiva v javnem računalniškem oblaku enostavnost uporabe, dostopnost od koderkoli in iz katerekoli naprave ter zagotovljeno vzdrževanje arhiva in njegove dostopnosti. Če se odločimo za to možnost, ne bomo glede funkcionalnosti pri prikazovanju in delu s fotografijami v ničemer prikrajšani pred tehnično bolj podkovanimi uporabniki, ki namestijo lastno aplikacijo, a morajo nato sami skrbeti za njeno vzdrževanje kot tudi podporno programsko okolje in strojno opremo. Morda celo nasprotno.
Po drugi strani je bistvena prednost namestitve aplikacije ali fotografske in video galerije v lastni računalnik varna hramba občutljivih osebnih podatkov, pri čemer se ti načelo ne prenašajo po internetu – razen če sami omogočimo zunanji dostop. In seveda, podatki so vedno dostopni, za dostop pa ne potrebujemo internetne povezave.
Najbolj priljubljene aplikacije
Nabor osnovnih funkcionalnosti je pri vseh aplikacijah in galerijah približno enak, razlikujejo se predvsem po možnosti urejanja in spreminjanja slik kakor tudi možnosti uporabe umetne inteligence, kakorkoli si jo že predstavljajo. Za osebno rabo je velikokrat precej vseeno, ali za organizacijo fotografij uporabljamo aplikacijo ali galerijo, razen ko hočemo do fotografij dostopati iz različnih naprav in tudi prek interneta. Po drugi strani so tudi pri aplikacijah nekatere funkcionalnosti na voljo le prek spletnih storitev, predvsem pri urejanju fotografij.
CyberLink PhotoDirector 365 (cybelink.com) je za mnoge najboljša aplikacija za organizacijo in urejanje fotografij na osebnem računalniku. Vsebuje metode UI za obdelavo fotografij z zelo enostavno navigacijo po uporabniškem vmesniku in do neke mere združuje lastnosti aplikacij Adobe Lightroom in Adobe Photoshop. Omogoča samodejno ali ročno organizacijo fotografij in je namenjena tako začetnikom kot profesionalnim fotografom.
Digitalnim fotografijam samodejno dodaja opisne podatke (t. i. metapodatke), pri čemer si pomaga s fotografijami in z metapodatki iz velike zbirke avtorskih fotografij. Mogoče je tudi ročno dodajanje metapodatkov, ki jih lahko pripišemo posameznim fotografijam ali skupini fotografij hkrati. Med zmogljivostmi UI, s katerimi si lahko pomagamo pri ustvarjanju albumov, izstopa prepoznavanje obrazov FaceMe, mogoča pa sta tudi ročno označevanje fotografij z barvami in ocenjevanje njihove kakovosti. Omenjeno seveda pride prav tudi pri iskanju. Med zmogljivostmi UI za obdelavo fotografij izstopajo tiste, ki jih lahko uporabimo že z enim klikom, kot so odstranitev ozadja ali predmeta na fotografiji, zamenjava neba, izostritev slike, povečava ločljivosti itn.
Povejmo še, da je na voljo tudi do 50 GB velika oblačna shramba za fotografije. Glede kakovosti CyberLink PhotoDirectorju skoraj nimamo kaj očitati, a vseeno pogrešamo zemljevid geografskih lokacij. Aplikacija tudi ni najbolj poceni, saj je na voljo za mesečno naročnino 3,33 dolarja. Deluje v iOS in Androidu, namestimo pa jo lahko iz Apple App Stora ali Google Play Stora, v Windows ali Mac OS X pa prek CyberLinkove spletne stani.
CyberLink PhotoDirector 365 ponudi napredne funkcionalnosti UI, med katerimi je tudi prepoznavanje obrazov.
Tistim, ki jo pripravljeni plačevati mesečno naročnino 8,33 dolarja, je na voljo Director Suite 365, ki ponudi še večji nabor funkcionalnosti, 100 GB oblačne shrambe in številne dodatne učinke za urejanje fotografij. Če pa bi aplikacijo raje kupili, si lahko omislite PhotoDirector 2024 ali PhotoDirector 2024 Ultimate za 99,99 ali 169,99 dolarja, vendar z veliko manj funkcionalnostmi in učinki, kot jih ima PhotoDirector 365. Vsekakor se izplača pred morebitnim nakupom obiskati Cyberlinkovo spletno stran in preveriti, kaj dejansko potrebujete.
Excire Foto (excire.com) je aplikacija za organizacijo fotografij, namenjena predvsem profesionalnim fotografom, ki morajo v svojih obsežnih zbirkah na hitro najti fotografije. Odlikujejo jo zmogljive umetnointeligenčne zmogljivosti za prepoznavo obrazov, ki ljudi ne le poiščejo in označijo na fotografijah, ampak jih obenem tudi razporedijo tudi v starostne skupine, po spolu, številu oseb na sliki in celo prepoznajo izraze na obrazih (npr. smeh). Excire Foto zna poiskati tudi podvojene in podobne fotografije, pri čemer najprej izberemo poljubno fotografijo, orodje pa nato samodejno izbrska podvojene in podobne.
Med uvozom fotografij te tudi opremi s ključnimi besedami, ki jih lahko nato tudi po svoje uredimo. Pri tem uporablja funkcionalnosti UI, med katerimi je tudi iskanje po besedilnem opisu in koordinatah GPS.
Klub temu Excire Foto ne omogoča urejanja fotografij, obenem pa je lahko za uvoz nove fotografije potrebnega precej časa. Dobro pa je, da lahko aplikacijo kupimo za 189 dolarjev in zanjo ni treba plačevati mesečne naročnine. Deluje le v Windows in MacOS.
FastStone Image Viewer (faststone.org) se vidi patina že, ko odpremo spletno stran, a nič zato! Še vedno deluje tudi v Windows 11, vsekakor pa tudi v veliko starejših različicah. Omogoča hitro pregledovanje fotografij, saj ponudi precej več podatkov kot Windows Explorer, ko zahtevamo predogledni način (tumbnail) prikazovanja (večpredstavnih) datotek v mapi, še posebej fotografij.
Omogoča različne načine organiziranja foto arhiva, obenem pa lahko na fotografijah po kliku na desno miškino tipko nastavljamo tudi barve, osvetlitev, sliko zameglimo ali izostrimo, zmanjšamo šum tipala digitalne kamere itn. Vidimo lahko tudi histogram slik in celo popravljamo posamezne komponente, kar pride prav profesionalnim fotografom.
Seveda lahko fotografije tudi kopiramo ali prestavljamo med datotečnimi mapami ter skupinsko preimenujemo, obenem pa lahko dodajamo in spreminjamo metapodatke, zapisane kot EXIF. Denimo, če smo imeli ob nastanku fotografije v fotoaparatu ali pametnem telefonu nastavljen napačen čas, lahko spremenimo časovni žig.
Kakorkoli, FastStone Image Viewer je za tiste, ki nameravajo narediti enostaven foto arhiv v datotečnem sistemu računalnika z operacijskim sistemom Windows ali pa so to že storili, saj omogoča lažje pregledovanje, razvrščanje in iskanje slik, a žal brez naprednih zmogljivosti UI. Pri vsem pa je najboljše to, da je aplikacija povsem brezplačna in ne prikazuje oglasov.
FastStone omogoča tudi urejanje lastnosti fotografij.
Xnview MP (xnview.com) je aplikacija za organizacijo, urejanje, prikazovanje in hrambo fotografij ter videov, ki jo lahko namestimo v računalnike z operacijskimi sistemi Windows, Max OS in Linux. Starejši Xnview Classic je na voljo samo za računalnike z Windows 7 ali novejšimi.
Snovalci Xnview poudarjajo možnost skupinske obdelave večjega števila fotografij, vključno z dodajanjem zaznamkov. Xnview lahko prebere več kot 500 različnih zapisov digitalnih fotografij, pretvori in izvozi pa jih lahko v 70 zapisov, kar vsekakor ni malo.
Obenem ima odlične možnosti za prikazovanje slik. Fotografije lahko tudi urejamo, vrtimo, obrezujemo, pri čemer se kakovost posnetka ohranja. Podobno kot v Microsoftovem Powerpointu lahko ustvarimo predstavitve z različnimi učinki prehodov med fotografijami in glasbeno spremljavo.
Xnview je odlična aplikacija za organizacijo fotografij, a brez funkcionalnosti UI.
Pogrešamo le zmogljivosti UI, kot je tista za prepoznavanje obrazov. Čeprav obraze na fotografijah zazna, jih ne razlikuje, prav tako ne omogoča samodejnega tvorjenja zaznamkov, a vseeno zna poiskati podvojene fotografije. V primerjavi s FastStone ima nekoliko prijaznejši videz in nekaj več funkcionalnosti, sicer pa mu je zelo podoben.
Xnview je brezplačen le za osebno rabo, podjetja pa morajo za vsak računalnik kupiti licenco, ki stane 29 dolarjev na računalnik.
Galerije
Čeprav imajo galerije podobne funkcionalnosti kot aplikacije za organizacijo fotografij, jih manj izkušeni uporabniki težko namestijo v svoje računalnike, četudi prenekatere izmed njih temeljijo na odprtokodni programski opremi. Večina jih zato raje uporablja kot storitve.
Photonix (photonix.org) je brezplačna galerija, ki deluje v okolju Docker, medtem ko njeno izvorno kodo najdemo na Githubu. Če jo želimo namestiti v svoj računalnik, moramo prej namestiti virtualizacijsko okolje Docker, ki je na voljo za arhitekture x86, x64 in ARM64. Docker deluje v operacijskih sistemih Windows, Linux in Mac OS X. Kot zanimivost povejmo, da tudi na Raspberry Pi.
Photonix na fotografijah prepozna obraze, jih obkroži in nam omogoči vnos imen oseb ter drugih zaznamkov. Slike niso urejene po mapah, ampak jih lahko poiščemo po zaznamkih. Uporabniški vmesnik nove uporabnike zato nekoliko zmede, vsaj dokler se ga ne navadijo.
Photonix zna poiskati in razpoznati obraze na fotografijah, pri čemer moramo imena novih obrazov seveda vnesti ročno.
Photonix na osnovi vsebine fotografij in vnesenih zaznamkov sam ustvari predloge za iskalni filter, ki jih ponudi med kategorijami iskanja. Še posebej zanimivo je iskanje po prevladujočih barvah na fotografiji, pri katerem je več kot očitno, da bodo modri odtenki še kako dobro zastopani na morskih fotografijah. Vsekakor si zapomni tudi znamko in tip fotoaparata, s katerim smo fotografije posneli, kar še nekoliko olajša iskanje.
LibrePhotos (docs.librephotos.com) prav tako izpostavlja odprtokodnost. Že vnaprej nam da vedeti, da bomo morali strežnik za shranjevanje fotografij vzpostaviti sami, nakar nas z glavne spletne strani popelje v podrobna navodila za namestitev, ki, zanimivo, prav tako izpostavljajo posebnosti namestitve v Raspberry Pi. Sicer pa so na voljo enake možnosti kot pri Photonixu.
Po poglavju z opisom namestitve sledijo uporabniška navodila, ki se zdijo nekoliko suhoparna in prilagojena za skrbnike operacijskih sistemov Linux, a kljub temu se pohvalijo s podobnim naborom naprednih lastnosti, kot jih ima nekoliko zmogljivejši PhotoPrism, ki ga bomo spoznali v nadaljevanju. Med njimi sta seveda tudi razpoznavanje obrazov in samodejno dajanje zaznamkov na fotografije ali skupine fotografij, ki jih uvažamo. Kot zanimivost povejmo, da je mogoče iskanje fotografij tudi po zemljevidu, ki smo ga preleteli, prevozili, prehodili in/ali prekolesarili.
Za pametne telefone in druge računalnike z operacijskim sistemom Android je na voljo tudi mobilna različica, ki je odjemalska aplikacija (tipa APK, github.com/akshay9/librephotos-mobile) in jo prav tako kot izvorno kodo zanjo najdemo na Githubu. Zaman jo bomo sicer iskali v spletnih trgovinah Google Play Store in Apple App Store, a to je razumljivo, saj ne deluje brez glavne strežniške aplikacije, ki jo moramo predhodno vzpostaviti v enem od svojih računalnikov.
Plačljivo in brezplačno
Vzdrževanje računalniških strežnikov in posodabljanje njihove programske opreme nista brezplačna, česar se dobro zavedajo tudi ponudniki spletnih storitev, ki omogočajo varen prenos, obdelavo, hrambo in prikazovanje osebnih podatkovnih zbirk. Skrb za vzdrževanje fotografske zbirke in zagotavljanje njene dostopnosti tako prevzame ponudnik storitve, za kar mu moramo plačevati naročnino.
Po drugi strani veliki ponudniki spletnih storitev, ki so hkrati razvili lastno programsko premo za fotografsko in video galerijo za veliko uporabnikov, omogočajo brezplačen prenos z njihovih spletnih strani. Na voljo so tudi navodila za namestitev in uporabo, pri čemer moramo predhodno namestiti tudi virtualizacijska/kontejnerska programska okolja, kot je Doker.
V Windows 11 moramo predhodno namestiti WSL2 (Windows Support for Linux version 2), s katerim v navideznem računalniku poganjamo Linuxovo jedro (npr. Ubuntu 20.04), da zagotovimo delovanje namizja Docker Desktop, šele v tega pa lahko nato prenesemo in namestimo aplikacijo. Skratka, prezapleteno za povprečnega uporabnika, zato se mnogi raje odločijo za najem oblačnih storitev ali pa namestijo klasično aplikacijo.
PhotoPrism (photoprism.app) je brezplačna galerija/aplikacija za organizacijo fotografij s podobnimi lastnostmi kot prej omenjene. Med njimi je veliko naprednih funkcij za prepoznavanje obrazov in samodejno ekstrakcijo zaznamkov.
Podatkovna shramba temelji na podatkovni zbirki MariaDB, ki omogoča hitro iskanje po fotografijah. V obširnih navodilih za namestitev in uporabo so natančno opisani tudi drugi predpogoji za njeno uporabo. Uporaba virtualizacijskega/kontejnerskega okolja Doker skupaj s sliko aplikacije močno poenostavi namestitev. PhotoPrism ima uporabno lastnost, da zna »prečesati« obstoječe diske/imenike s fotografijami in jih shraniti v iskalno zbirko.
PhotoPrism uporabljamo tudi pri Monitorju.
Za Raspberry Pi 4 je na voljo tudi slika operacijskega sistema Ubuntu 22.24 z že nameščeno aplikacijo, ki ne zahteva nič drugega kot dovolj veliko kartico SD in dovolj glavnega pomnilnika − vsaj 4 GB, še bolje pa je, če ga je 8 GB.
Osnovna različica je brezplačna, medtem ko moramo za uporabo različic Essential in Plus z dodatnimi funkcionalnostmi, kot sta določanje in iskanje po geografski lokaciji, plačati naročnino dva dolarja oziroma šest mesečno.
Vseeno so pri PhotoPrism pomislili tudi na tiste z manj računalniškimi izkušnjami in podjetja, ki si želijo galerijo za organizacij fotografij in njihovo shrambo, saj omogočajo uporabo lastnega oblaka za ceno med 79 in 1.499 dolarji mesečno. Ponujajo tudi možnost vzpostavitve gostiteljskega strežnika v partnerskem računalniškem oblaku PikaPods, ki je namenjen večjih podjetjem.
Piwigo (piwigo.com) se na prvi pogled zgolj zdi kot orodje za upravljanje fotografij, vendar ponudi vse možnosti, ki jih pričakujemo od galerij: shranjevanje, urejanje in prikazovanje. Čeprav programski vmesnik nekoliko spominja na blog, ki ga lahko vzpostavimo prek brezplačnega spletnega strežnika Wordpress, je največ pozornosti namenjene označevanju, urejanju in uvrščanju fotografij v albume.
Vseeno pogrešamo napredne umetnointeligenčne funkcionalnosti, kot je prepoznava obrazov ali samodejno ugotavljanje lokacije, kjer smo fotografijo posneli. Namesto tega lahko fotografije ocenjujemo, obenem pa Piwigo šteje število ogledov posamezne fotografije za vsakega od uporabnikov. Vgraditi je mogoče tudi vtičnike z dodatnimi funkcionalnostmi.
Odprtokodni Piwigo nam ponujajo brezplačno, a le, če ga namestimo v svoj računalnik. Za gostovanje v spletnem oblaku moramo plačati naročnino.
Za tiste, ki bi Piwigo namestili v domači računalnik, povejmo, da je odprtokoden in brezplačen. Za ostale je na voljo gostovanje v javnem računalniškem oblaku, ki stane od 29 do 399 evrov mesečno, odvisno od izbranih funkcionalnosti, števila skrbnikov fotografskega arhiva in velikosti oblačne shrambe, ki je pri največjem paketu 1 TB. Predvsem za podjetja nudijo tudi vzdrževanje zasebnih foto arhivov za 890 evrov letno. Do foto arhiva Piwigo lahko dostopamo tudi z brezplačno mobilno aplikacijo Piwigo prek pametnih telefonov z operacijskim sistemom Android ali iOS.
Synology Photos (synology.com) so razvili posebej za strežnike NAS Synology za domačo rabo. Programsko orodje lahko uporabljamo le s Synologyjevo strojno opremo, na kateri je nameščen operacijski sistem DiskStation Manager. Photos ima intuitiven uporabniški vmesnik, ki omogoča enostavno iskanje in prikazovanje fotografij, vgrajeni algoritmi pa kategorizacijo fotografij ter prepoznavanje objektov in človeških obrazov. Fotografije je mogoče urejati po zaznamkih in geografskih lokacijah, kjer so bile posnete, ogledujemo pa si jih lahko tudi prek mobilne aplikacije za pametne telefone z operacijskimi sistemi Android in iOS.
Synology Photos lahko uporabljamo le skupaj s Synologyjevo strojno opremo, na kateri teče odlično.
Synology Photos ni namenjen samo fotografom, ampak ga lahko uporabljamo tudi kot pomemben del sistemov za varovanje objektov, kjer v povezavi s strežniškimi rešitvami Synology omogoča varno shranjevanje in pregledovanje posnetkov iz sistemov varnostnih kamer in video strežnikov.
Katero rešitev izbrati?
Aplikacije za organizacijo fotografij enostavno namestimo v svoj računalnik, kjer jih tudi uporabljamo, medtem ko galerije omogočajo dostop do fotografskega arhiva iz različnih naprav prek interneta. A prav pri dostopu prek interneta se lahko kaj hitro zatakne z varnostjo.
Najem storitev hrambe in organizacije fotografij in videov v spletnem oblaku je zato za večino uporabnikov, ki niso vešči upravljana spletnih strežnikov in vzpostavljanja delovanja strojne opreme, primernejša rešitev. Docker in Raspberry Pi sicer lahko ponudita instantne rešitve, a moramo tudi te znati nastaviti, preden jih lahko uporabimo.
Najem storitev v oblaku ni poceni, vendar pa tam za varnost dostopa do fotografij skrbijo strokovnjaki. Po drugi strani pa je res, da nas varna hramba in organizacija fotografij v javnem računalniškem oblaku vseeno izpostavljata tveganju, da bi lahko imel dostop do naših fotografij tudi skrbnik javnega računalniškega oblaka oziroma da bi lahko ob pomoči njihove obdelave s samodejnimi umetnointeligenčnimi orodji iz njih izluščil podatke, zanimive za oglaševalce.
Zanimiva je tudi instantna rešitev, ki jo ponuja Synology, kjer dobimo že nameščeno programsko premo skupaj s sistemom za shranjevanje in organizacijo fotografij in videoposnetkov. Tako je treba pred uporabo opraviti le še nastavitve in priklop v lokalno omrežje ...