Fotografirajmo s telefonom
Mobilniki imajo v svojih nedrih vse več malih naprav, ki nas spremljajo, kjerkoli smo. Pogovori in pošiljanje kratkih sporočil niso zanje nikakršen izziv več. Zato omogočajo organizacijo našega življenja z opomniki in koledarji, navigacijo s sistemom GPS, brskanje po spletu, preganjajo dolgčas z vse bolj naprednimi igrami, počasi iz naših žepov izpodrivajo predvajalnike glasbenih datotek ... Vse kaže, da so njihova naslednja žrtev kompaktni fotoaparati.
Odločili smo se torej izbrati naprednejše prenosne telefone, ki se med drugim hvalijo tudi z vgrajenimi fotoaparati, in jih primerjati s kompaktnimi fotoaparati najnižjega, srednjega in višjega cenovnega razreda. Preizkusili smo štiri predstavnike mobilnikov in jih primerjali s štirimi fotoaparati.
LG KF750 se ponaša z najtanjšim ohišjem med preizkušenimi mobilniki. Stavi na oblikovanje in uporabo prestižnih materialov, a je kljub temu najcenejši telefon s tokratnega preizkusa. Občutno dražja, a tudi bolj zmogljiva Nokia N95 8GB za fotografiranje uporablja optiko Carl Zeiss. Ohišje telefona Sony Ericsson C905 pa krasi napis Cyber-shot, ki je bolj znan kot blagovna znamka Sonyjevih fotoaparatov. Med telefoniranjem s Samsungom i8510 vas bo marsikdo čudno gledal, saj je njegovo ohišje z zadnje strani že skoraj bolj podobno fotoaparatu kot telefonu.
Pri izbiri fotoaparatov je bila prevladujoč kriterij njihova cenovna umestitev, gledali pa smo modele, ki za svoj denar ponujajo čim več. Samsung D860 je s 75 evri najugodnejši predstavnik žepnih fotografskih napravic, ki s svojimi tehničnimi podatki obeta veliko. Canon si je s svojo serijo A cenovno dostopnih fotoaparatov za zahtevnejše začetnike pridobil veliko privržencev, zato smo na preizkus uvrstili enega najnovejših predstavnikov PowerShot A1100 IS. Eleganco, ki jo lahko pospravite v srajčni žep oz. najde mesto v še tako majhni damski torbici, tokrat predstavlja Nikon Coolpix S620, najnaprednejši in najbolj zmogljiv predstavnik pa je bil Canon SX200 IS.
V ugodnih razmerah telefoni zmorejo zajeti pravilno osvetljene in kontrastne fotografije, ki jih ni treba naknadno obdelovati.
Svetlobno tipalo
Kupčevo oko se najprej osredotoči na značilnosti, zapisane ob izdelku. In med vsemi podatki kraljuje navedena ločljivost tipala. Telefoni tu na prvi pogled še vedno zaostajajo za fotoaparati, saj se štetje pik na tipalu ustavi pri osmih milijonih, medtem ko dvanajst megapik skoraj ni več prestiž pri namenskih fotografskih napravah. A pike še zdaleč niso vse (pa ne mislite si, da to govorimo le tisti, ki si lastimo fotoaparate z malo pikami). Že s petimi megapikami si pri kakovostnem zajemu fotografij lahko privoščite tisk velikosti A4.
Posledica povečevanja števila svetlobnih detektorjev je njihova vse manjša velikost in gneča na tipalu, kar povzroča napake pri zaznavi, imenovane šum. Ta je opazen v obliki zrnatosti in majhnih barvnih madežev na fotografijah, včasih pa se pojavijo celo vzdolžne črte. Mobilniki imajo zaradi pomanjkanja prostora še manjša tipala kot kompaktni fotoaparati in zato bolj izrazit šum. Količina tega motečega elementa je odvisna tudi od kakovosti in vrste tipala ter uspešnosti programskih algoritmov odpravljanja. Najcenejši fotoaparat, Samsung D860, ima tako kot Samsungov in Sonyjev mobilnik 8 megapik, a je šum na fotografiji v dobrih svetlobnih razmerah veliko manj izrazit. Med mobilniki se je izkazal LG, na splošno pa sta se daleč najbolje odrezala oba Canona.
Z ojačevanjem signala svetlobnega tipala, ki je potrebno predvsem v slabše osvetljenih notranjih prostorih, pa postaja šum še izrazitejši. In če je razlika ob običajnem fotografiranju nezahtevnemu uporabniku nepomembna ali celo neopazna, si tu ne moremo več zatiskati oči in moramo fotoaparatom priznati prednosti v primerjavi z mobilniki.
Primerjava šuma na enobarvni površini fotografij, posnetih v dobrih razmerah in zato pri nizki občutljivosti tipal:
canon a1100is
Canon sx200 IS
NikonS620
Lg KF750
Nokia N95
samsung D860
Samsung i8510
SonyEricson c905
Značilnosti objektiva
Vloga objektiva je izrisati sliko na svetlobno tipalo. Objektiv mora premikati leče, da izostri različno oddaljene predmete, ki jih fotografiramo. Večina telefonov ima še vedno preproste fotoaparate s fiksnimi lečami, ki ne omogočajo ostrenja. Nastavljene so na neko splošno razdaljo ostrenja (npr. tri metre). Ostrina posnetkov je zato večinoma le pogojno uporabna.
No, vsi mobilniki z našega preizkusa imajo objektive, ki zmorejo avtomatsko ostrenje. Žal pa zaostajajo za fotoaparati po zmogljivosti optične povečave oz. optičnem zumu. Na trgu so sicer na voljo telefoni z zmogljivejšimi objektivi, a pri nas bodisi niso na voljo, bodisi nam jih ni uspelo dobiti na preizkus. In nič lažje od telefona z optičnim zumom ne boste našli kompaktnega fotoaparata brez omenjene lastnosti. Trikratni zum velja za spodnjo mejo, PowerShot SX200 IS pa ima celo dvanajstkratnega. Možnosti kadriranja so zato neprimerljivo večje. Mobilniki želijo eno poglavitnih fotografskih hib prikriti z digitalnim zumom, ta pa zelo poslabša kakovost zajema in je že pri le nekajkratni povečavi praktično neuporaben.
N95_slaba_svetloba.jpg
N95_slaba_svetloba_izrez.jpg
V težavnejših razmerah je šum izrazitejši, zaradi programskega odpravljanja izgubimo tudi podrobnosti na fotografiji.
Zum je sicer količnik med najdaljšo in najkrajšo goriščnico objektiva. Podatek o goriščnici pa nam pove vidni kot zajema. Zaradi različnih velikosti tipal nam dejanska goriščnica objektiva ne pove več veliko, zato se uporabljajo vrednosti, preračunane na t. i. 35 mm format, znan še iz časov analogne fotografije. Goriščnice objektivov telefonov se gibljejo okrog 35 mm, to je najširši vidni kot, ki ga zmorejo tudi cenejši kompaktni fotoaparati. Naprednejši modeli pa ponujajo vse manjše goriščnice, ki pridejo prav v primerih, ko se pri fotografiranju ne morete ali ne želite pomikati stran od objekta, da bi lahko zajeli vse, kar želite. Coolpix S620 in Powershot SX200 IS omogočata že kar zgledno širokokotni zajem pri goriščnici 28 mm.
Prepričanje, da se telefoni v temnejših prostorih slabše odrežejo zaradi velikosti objektiva, je zmotna. Svetlobna moč je namreč odvisna od goriščnice in velikosti svetlobne vstopne odprtine objektiva. Zaradi majhnosti tipal so goriščnice objektivov v telefonih lahko manjše in tako so lahko manjše tudi druge mere. Zato je njihova svetlobna moč popolnoma primerljiva s fotoaparati.
Opazno je tudi geometrijsko popačenje, ki se še najbolj pozna pri fotografiranju arhitekture ali obrazov ljudi, če so ob robovih, a med telefoni in fotoaparati ni bilo velikih razlik, čeprav so popačenja pri telefonih opazna, kljub temu da ima objektiv stalno goriščnico.
Kot zajema fotografije pri telefonih (zgoraj) ustreza približno 35 mm, medtem ko PowerShot SX200 premore optični zum od 28 mm (sredina) do 336 mm (spodaj).
Ohišje in lega v rokah
Telefoni so še vedno predvsem telefoni. Že najmanjša izboklina pri fotoaparatu prispeva k varnemu občutku pri držanju, pri telefonih pa za to ni prostora. Kljub temu so izdelovalci mobilnikov spretno razporedili tipke, ki jih uporabljamo za fotografiranje, da so lepo dosegljive tudi pri držanju s samo eno roko. Tiste, ki jih ne potrebujemo, pa nam rabijo za oprijem, saj ravno prav štrlijo iz ohišja. A to žal ne velja za LG KF750. Davek na eleganco nas med fotografiranjem večkrat kresne po glavi. Zaradi gladkega ohišja nam telefon drsi iz rok, za dotik občutljive tipke pa nam spreminjajo nastavitve vsakič, ko želimo telefon preprijeti, ko pa jih potrebujemo, je njihova odzivnost, združena s počasnostjo samega telefona, zavidljivo nadležna.
Razporeditev tipk je pri drugih telefonih, vsaj za glavne fotografske nastavitve, podobna tisti na fotoaparatih. Sony ima na smerni tipki celo označene le funkcije, namenjene fotografiranju.
Ohišje fotoaparatov deluje v rokah precej bolj trdno. Vsi mobilniki namreč skrivajo dodatno tipkovnico pod drsnim pokrovčkom, zato se v rokah malce zvijajo. K sreči nobene od preizkušenih napravic nismo spustili na tla, kljub temu pa se zdi, da telefoni večkrat na lastni koži občutijo Newtonove zakone. Pripisali bi jim, da bolje prenesejo kak padec, saj so objektivi vendarle fiksni in se med delovanjem ne raztezajo iz ohišja. Zanimivo pa je, da LG in Nokia nimata zaščitenega objektiva s pokrovčkom. Starejši modeli N95 so pokrovček imeli, pri različici 8 GB pa je izginil. Stekelce objektiva je zato pogosto zamaščeno in umazano zaradi prijemanja in drugih zunanjih vplivov. Prej ali slej postane tudi odrgnjeno. Še toliko prej, če v žepih telefon zapade v slabo družbo ključev in drugih ostrih predmetov.
Zaradi pomanjkanja prostora bliskavico telefonov nadomesti lučka LED, ki včasih med fotografiranjem niti ne poblisne, temveč kar sveti. uporabnost je zaradi manjše moči zelo pogojna. Svetla izjema pa je Sony Ericssonov telefon, ki ima ksenonsko bliskavico. Šibkejšo od tistih v fotoaparatih, a je razlika kljub vsemu občutna.
Verjetno pa je odveč omenjati, da telefona ne boste mogli namestiti na klasično stojalo.
Primerjava optične (zgoraj) in digitalne (spodaj) povečave
Ročne nastavitve in menuji
Glede na ceno in videz najpreprostejši fotoaparat Samsung D860 kljub vsemu omogoča popolne ročne posege v delovanje. Omejen je sicer s tehničnimi zmogljivostmi, saj nastavitve zaslonke obsegajo le dve stopnji, a telefoni, po drugi strani, vrednosti zaslonke niti ne morejo spreminjati. Tako nam spremembe scenskih načinov prilagajajo le občutljivost ISO, temperaturo beline in preklapljajo način ostrenja (samodejno, iskanje obrazov, neskončnost). Vsi pa omogočajo ročne popravke osvetlitve za +-2EV (dve vrednosti zaslonke). Nekateri dovolijo tudi poseg v občutljivost tipala, a nam pri N95 ne razkrijejo točnih vrednosti, temveč ponudijo le opisne lastnosti "nizka", "srednja" in "visoka".
Tudi telefoni omogočajo nastavljanje pod- in nadosvetlitve, a je za fotografijo HDR poseg preveč dolgotrajen in preneroden, zato se težko izognemo premaknjenim fotografijam. Opazen je tudi izrazit šum.
Na splošno nam vse manj ročnih posegov omogočajo tudi kompaktni fotoaparati. Nikon S620 nam, denimo, raje kot poseg v odprtost zaslonke in čas osvetlitve ponudi šestnajst scenskih nastavitev, med katerimi se fotografsko poučeni posameznik kaj hitro zmede. Povsem drugačen pa je PowerShot SX200, ki ponudi naprednejšim uporabnikom tudi dobro znane načine prioritete zaslonke, prožila ter programski in popolnoma ročni način.
Izbirniki so praviloma lepo oblikovani tudi pri telefonih. Morda je razporeditev nekoliko manj logična kot pri fotoaparatih, a z uporabo razen pri LG nismo imeli težav. Pa še tam so bolj od samih menujev nadležne že omenjene tipke. A jih zaradi starih zamer kljub vsemu omenjamo še enkrat. Sicer pa si LG in Nokia delita prikazovanje glavnih izbir ob robu zaslona in to se je izkazalo za zelo praktično. Vsi telefoni imajo tudi neposreden gumb za dostop do pregledovalnika posnetih fotografij.
Makro fotografija niti telefonom ni tuja, saj ostrijo že pri oddaljenosti 10 cm od objekta. A jih kompaktni fotoaparati še vedno prehitijo, saj nekateri ostrijo že praktično na sprednji leči objektiva.
Večjo prilagodljivost vgrajenih procesorjev in programskega okolja pa mobilniki izkoriščajo z nekaterimi igrivimi (resni uporabniki berite: "neuporabnimi") dodatki, kot so dodajanje zabavnih okvirov in raznovrstnih učinkov. Večjo prednost pa predstavlja možnost pošiljanja fotografij po elektronski pošti ali neposredno na spletne dveri. Poleg vsem dobro znanih sporočil MMS, seveda.
Kaj pa raba v praksi?
Z vsakim od telefonov in fotoaparatov smo naredili nekaj splošnih posnetkov. Natančnejši opis testiranja si lahko preberete v okvirčku, tu bomo podali nekaj splošnih opazk.
Najizrazitejša je (poleg odsotnosti optičnega zuma) razlika v hitrosti delovanja. Mobilniki so veliko počasnejši tako pri zagonu kot tudi pri zaporednem fotografiranju. Ostrenje je počasno, čeprav so med telefoni precejšnje razlike. Samsung in Sony Ericsson ostrita občutno hitreje kot LG in Nokia. Zmotilo pa nas je, da Sony Ericsson potrdi izostritev tudi pri občutno zgrešenem ostrenju. Najpogosteje se je to dogajalo pri preizkušanju zmogljivosti makro fotografiranja.
Posnetki se shranjujejo na pomnilniške kartice, ki so v telefonih miniaturne izvedenke tistih, ki jih poznamo v svetu fotoaparatov, zato so zmogljivosti nekoliko slabše, cena pa višja. A Samsung i8510 ima kar 8 GB lastnega pomnilnika, ki ga sicer uporablja tudi za vse druge aplikacije. Nokia N95 8GB že z imenom modela pove, da prav tako ne skopari z vgrajenim pomnilnikom. Žal pa kaj kmalu ugotovimo, da ni nikakršnih možnosti za razširitev. A besedne zveze "Ni možnosti razširitve pomnilnika" v oglaševalskem gradivu ne boste našli, kaj šele v samem imenu izdelka.
Prenašanje fotografij v računalnik je mogoče prek povezave USB, brezžičnih povezav ali bralnikov kartic. Pri Sony Ericssonu telefonu celo priložijo napravico v obliki ključka USB, v katero vstavimo pomnilniško kartico telefona. In predvsem z omenjenimi brezžičnimi možnostmi so mobilniki prehiteli kompaktne fotoaparate (modeli z vgrajenim brezžičnim vmesnikom so sicer na voljo, a na našem testu nismo imeli takega predstavnika).
Nekaterih stvari, ki so za mobilnike malenkosti, ne zmore niti profesionalna fotografska oprema
Pri uporabi smo res najbolj pogrešali optični zum, ki ga digitalni ne more nadomestiti. Kadriranje je zato oteženo.
Proti pričakovanjem so se najboljši zasloni fotoaparatov odrezali bolje kot tisti na telefonih, saj so bili bolje vidni na močni svetlobi in imajo tudi občutno višjo ločljivost.
Same fotografije telefonov so ob majhnih povečavah več kot solidne. Na natisnjenih izdelkih velikosti 10 × 15 cm bi že težko ločili posnetke na tiste, ki so bili posneti z mobilnikom, in tiste, posnete s fotoaparatom. A to velja le v dobrih razmerah. Pri slabših pa šum kljub vsemu postane preveč moteč.
Ob ogledovanju posnetkov na vse večjih in vse boljših zaslonih pa brez težav zaznamo razlike v kakovosti. Ostrina je praviloma slabša, prav tako makro zmogljivosti. Šum postaja izrazit tako na enobarvnih območjih (npr. nebo, voda) kot na temnejših delih fotografije. Doseganje zamegljenosti ozadja pri portretni fotografiji je že pri kompaktnih fotoaparatih le deloma uspešno, saj je globinska ostrina zelo velika, pri telefonih pa zaradi še manjših goriščnic in tipal še toliko večja.
Vsaka nadaljnja obdelava fotografij na računalniku napake le še poudari. Res pa je, da tako kompaktni fotoaparati kot telefoni že sami poskrbijo za kontrastne posnetke. Pri Samsungu i8510 so sicer z nasičenjem barv in kontrastom včasih kar malo pretiravali, fotografije, posnete z LG KF750, pa so občutno toplejše od konkurentov. Tudi nastavljanje temperature beline je bilo pri fotoaparatih zanesljivejše.
Fotografiranje je tudi energijsko potratno početje. Zalogo akumulatorja telefona bomo zato veliko hitreje spraznili in tako ostali brez vseh funkcionalnosti. Preprostejši fotoaparati pa se napajajo s standardnimi akumulatorji AA, ki jih lahko kupimo kjerkoli, če smo ostali popolnoma brez rezervnih vložkov. Naprednejši modeli uporabljajo posebno litijevo baterijo, ki ni nič cenejša od tiste v mobilniku. Zato tu morda prednost uporabljenih akumulatorjev zbledi. Kljub temu je menjava akumulatorjev pri telefonih zamudnejša kot pri fotoaparatih. In tudi zagon pametnih mobilnikov dandanes traja že celo večnost.
Kako smo preizkušali
Z vsemi telefoni in fotoaparati smo naredili niz posnetkov v enakih razmerah. Fotografirali smo studijsko postavitev in tako preverili prikaz podrobnosti in pravilnost barv. Sledilo je nekaj posnetkov v odličnih svetlobnih razmerah in v slabše osvetljenem notranjem prostoru, ki so bili merilo za splošno kakovost posnetkov in nivo šuma. Vsi fotoaparati so bili nastavljeni na avtomatski način. Nato smo napravice nastavili na portretni način in s tem preverili ločevanje objekta od ozadja. Preizkusili smo učinkovitost bliskavice ter zmogljivosti makro posnetkov. Izmerili smo še čas, potreben za vklop, ter čas med dvema zajetima fotografijama. Pri telefonih smo dodali še meritev z odklepanjem tipkovnice, kar smo prej "povadili".
Kakovost zaslonov smo ocenjevali glede na velikost, ločljivost, kotno vidljivost in udobje rabe pri močni dnevni svetlobi. Celostni splošni vtis pa je rezultat nekoliko daljše rabe, igranja s funkcijami ter splošnih tehničnih zmogljivosti napravice. Pri telefonih smo ocenjevali le uporabno vrednost kot nadomestek za fotoaparat in z njim povezane funkcije.
Končna razsodba
Poglavitna prednost telefonov je njihova velikost, ki ni pretirano večja kot pri fotoaparatih (v nekaterih primerih so celo manjši), čeprav so namenjeni še marsičemu poleg zajema fotografij. Vedno so z nami in zato ne bomo zamudili nobenega trenutka, če bo ta trajal dlje kot petnajst sekund, kolikor potrebujemo, da izvlečemo telefon, odklenemo tipkovnico in ogrejemo fotografski sklop na delovno temperaturo ter končno zajamemo fotografijo.
Ne smemo zanemariti tudi možnosti nalaganja fotografij v splet in ne nazadnje tudi podpisovanja fotografij s koordinatami GPS, če ima telefon tudi to. A to je res specifična in silno redko uporabljena možnost. Bolj pomembno pa je, da znajo slovensko med fotoaparati zaenkrat le Praktice in Olympusi, telefon pa že prav vsak. Pa čeprav smo pri LG kar nekaj časa gledali v scenska načina "pokončno" in "ležeče", ki sta se izkazala za res ponesrečena prevoda besed "portrait" in "landscape".
Preizkus je pokazal, da se mobilniki pri kakovosti posnetkov že lahko kosajo z najpreprostejšimi modeli fotoaparatov, a vsak le malo zahtevnejši fotografski uporabnik bo zelo pogrešal optični zum. In prav zato, ker ga ni, fotografija pri mobilnikih ostaja le še ena od dodatnih možnosti, ki jih ponujajo. Tistim, ki že uporabljajo "pravi" fotoaparat, pa tega (še) ne morejo nadomestiti. Sploh, če je pripravljen za fotografski aparat odšteti nekaj več kot 100 evrov.