Fotografska renesansa

Fotografija po zaslugi mobilne revolucije doživlja razcvet. Pametni telefoni so praviloma opremljeni z zmogljivimi fotoaparati, ki jih lahko uporabimo v vsakem trenutku. Čeprav imamo posnetkov v fizični obliki iz dneva v dan manj, se digitalni spomini na najrazličnejših podatkovnih nosilcih množijo kot težave v EU. Urejanje nepregledne gmote pozabljenih datotek zahteva silno veliko živcev in še več časa. Težaško delo nam olajšajo programski pripomočki.

Najmočnejša stran Googlovih Fotografij (poleg neomejenega oblačnega prostora) so orodja za samodejno grupiranje datotek in odlične aplikacije za vse platforme.

Urejanje zbirke fotografij se začne takoj, ko je slika zajeta. S hitro akcijo prihranimo največ časa. Slabe fotografije je najbolje v hipu zavreči. Zamegljeni motivi, šibka kompozicija, ponesrečen trenutek in druge neposrečenosti se nam v nasprotnem primeru najprej kopičijo v aparatu (telefonu), nato pa še v zunanji (oblačni) shrambi ter povzročajo nepotrebno gnečo. Pri brisanju z aparata moramo biti pozorni, saj je marsikatera fotografija na večjem zaslonu videti povsem drugače. Če smo v dvomih o kakovosti posnetega gradiva, z brisanjem počakamo do izvoza slik na zunanji nosilec. Izvažanje fotografij naj bo redna praksa. Fotografije lahko hranimo v računalniku, na zunanjem disku ali v oblačni shrambi. Četudi je naša osrednja shramba računalnik ali zunanji disk, je pametno imeti varnostno kopijo fotografske zbirke v oblaku, saj z njo poskrbimo, da bodo ovekovečeni spomini res večni, predvsem pa dosegljivi od vsepovsod.

Pot do urejene zbirke fotografij nadaljujemo z ustvarjanjem imenikov, ki naj nam predstavljajo albume. Kot v starih časih albume poimenujemo po tematiki, po možnosti jih opremimo z letnico. Letnica naj bo pred opisom kategorije, torej 2015_Božič, namesto Božič_2015, saj bo tako opremljene imenike lažje razvrstiti po kronološkem redu. Ločeni imeniki so priporočljivi zgolj za pomembnejše dogodke, v okviru katerih se po želji znajde več manjših. Res urejena zbirka naj ima smiselno poimenovane tudi posamezne datoteke. Imena naj bodo smiselna, odvisno od naših potreb. Kasnejše iskanje ali kopiranje v oblak bo lažje, če bodo datoteke opremljene z datumom, vsebino ali opisom.

Naslednji korak se navezuje na orodje, ki ga uporabljamo pri delu. Najsi bo v nehvaležni vlogi oblačna shramba ali namizna aplikacija, večina pripomočkov omogoča označevanje priljubljenih motivov. Uporabimo ga, da bo ogled pomembnejših fotografij prijetna izkušnja, brez nepotrebnih zapletov. Znakovne oznake, na primer z zvezdicami, združujejo posebne posnetke, opisne oznake pa poskrbijo za dinamično grupiranje in semantično iskanje. Opisne oznake naj bodo dovolj široke, da fotografije v prihodnje ne spregledamo. Označevanje v nekaterih primerih olajšajo zmožnosti izbrane shrambe/programa, kot sta prepoznavanje obrazov in shranjevanje lokacije. S prvo bodo portreti opremljeni z imeni, z drugo fotografije s kraji, kjer so posnetki nastali. Oboje bo pri kasnejšem iskanju dragocenejše od suhega zlata.

Oblačno

 iCloud. Applov iCloud je priporočljiva oblačna shramba za uporabnike jabolčnih naprav. Kljub nenehnemu spreminjanju delovanja se sistem z vsako večjo posodobitvijo mobilnega iOSa spreminja, a lastniki računalnikov, telefonov in tablic z logotipom ugriznjenega jabolka pri uporabi Applovega oblaka ne bi smeli imeti težav. Ob bolj pisanem okolju nam pomaga namenski pripomoček iCloud for Windows, ki poskrbi, da se fotografije iz spleta znajdejo na računalnikih z operacijskim sistemom Windows. Podobno vlogo imajo spletne dveri iCloud, ki uporabnikom nejabolčnih naprav enako omogočajo prenos datotek v oblak in iz njega. Mobilne naprave z Googlovim operacijskim sistemom Android iCloud uporabljajo zgolj z orodji tujega izvora. Ena izmed rešitev je selitev imenika iCloud Photos v Dropbox. Slednja omogoča tudi pregledovanje fotografij na zaslonu mobilne naprave z Androidom. Apple nam ob prijavi v oblak podari 5 GB brezplačnega prostora. Če ga potrebujemo več, moramo seči v žep. Najdražji paket 1 TB nas olajša za deset evrov na mesec.

Oblačna shramba Dropbox skuša nadoknaditi zaostanek za vodilnimi z aplikacijo Carousel.

 Google Photos. Googlovi oblačni albumi Photos so popolno nasprotje oblaka iCloud. Delujejo tako na napravah z operacijskim sistemom Android in Windows kot tudi na telefonih (tablicah) z iOS ter računalniki z OS X. Še večja prednost je neomejenost oblačne shrambe. Če smo pripravljeni optimizirati velikost naloženih datotek, lahko fotografije v oblak kopiramo do onemoglosti. V nasprotnem primeru, ko želimo slike v neokrnjeni obliki, pa nam je na voljo 15 GB oblačnega prostora, ki ga lahko razširimo s plačljivimi paketi po konkurenčnih cenah (1 TB za 10 USD na mesec).

Nalaganje poteka brez težav. Zastonjski neomejeni paket nam fotografije zmanjša na ločljivost 16 MP (video posnetke na 1080p), kar je še vedno dovolj za večino naših potreb. Spletni uporabniški vmesnik je odličen, na voljo so tudi namizne različice programa. Sinhronizacija fotografij na krajevni računalnik ali v shrambo zahteva namiznega odjemalca Drive. Fotografije se samodejno grupirajo na podlagi metapodatkov. Photos tako omogoča iskanje po lokaciji, času dogodka, osebah in krajih na sliki. Za nameček postreže z   izpopolnjenimi zmožnostmi urejanja fotografij, iz katerih oblikujemo najrazličnejše albume. Google Photos je trenutno nedvomno najboljša oblačna storitev, ki dostojno nadomesti fizične fotografske albume in našo zbirko zvesto prestavi v splet. Nenehne posodobitve storitev redno bogatijo, zato je storitvi prihodnost zagotovljena. Najlepše pa je, da Google ponuja okenski program, ki samodejno pretoči v splet vse fotografije (imenike, podimenike), ki mu jih boste ponudili. Le dovolj hitro povezavo potrebujete.

Microsoftov brezplačni oblačni prostor je v osnovi 15 GB. Nadgradimo ga na več načinov. Poleg plačila so nam na voljo še bonusi s priporočilom, uporabo samodejnega nalaganja Camera Roll ter nagrado za zvestobo.

 Carousel (Dropbox). Starosta med oblačnimi shrambami je ponujal shranjevanje fotografij, še preden sta z zamislijo prišla na dan velikana Apple in Google. S priljubljenostjo mobilnih naprav, ki so prenašanje v oblak izvajale praktično samodejno, se je na storitev preneslo rekordno število posnetkov. Žal so stvaritelji Dropboxa zaspali na lovorikah in naredili prostor drugim. Storitev hromi premajhna brezplačna kvota (2 GB) in pomanjkanje naprednih zmožnosti. Požar pri Dropboxu gasijo s programom Carousel, ki brezplačni prostor poveča na 5 GB in dostavi nekaj dobrodošlih funkcij, med katerimi velja omeniti pregled fotografij na časovnem traku. Dropbox ni slaba izbira pri iskanju oblačnega prostora za naše fotografske albume. Izdvajajo ga predvsem dovršene namizne aplikacije, ki datoteke iz oblaka skorajda nevidno prenesejo na vse naprave v naši lasti, ne glede na operacijski sistem, ki jih poganja. Fotografije iz oblaka po želji enostavno delimo z drugimi. Postopek je preprostejši kot pri večini tekmecev. Magijo kazijo slabša orodja za urejanje in upravljanje fotografij. Težave se razvijalci zavedajo in pospešeno snujejo izboljšave (npr. spletni vmesnik storitve Carousel).

 Flickr. Nekdaj najbolj priljubljena spletna storitev navdušencev za fotografiranje, Flickr, je v zadnjem času precej zaostala za vodilnimi igralci s tega področja. Lastnik storitve, podjetje Yahoo, še vedno upa, da si bo izgubljeno slavo povrnil z izjemno predstavitvijo naloženih fotografij ter z zmogljivimi mobilnimi aplikacijami, ki samodejno skrbijo za reden dotok svežega gradiva. Ponudbo skušajo posladkati z 1 TB brezplačnega prostora in profesionalnimi zmožnostmi (6 USD na mesec), ki ponudijo napredno statistiko in odstranijo spletne oglase. Upravljanje  fotografij v oblaku je solidno, po želji oblikujemo skupine, albume in sezname priljubljenih izdelkov. Z Googlovo storitvijo Photos skuša Flickr tekmovati z zmožnostjo Camera Roll, ki skuša uganiti, kaj je na posamezni fotografiji, in posamezne motive samodejno porazdeliti na smiselne kupčke. Napredne zmožnosti deljenja in označevanja navdušijo predvsem profesionalce, ki želijo osrednjo zbirko v oblaku. Flick sicer ima tudi osnovna orodja za sinhronizacijo s krajevnimi napravami, a je še vedno poudarek na arhiviranju v spletu.

 OneDrive. Zadnja predstavljena oblačna storitev je Microsoftov OneDrive. Velikan iz Redmonda ponuja odjemalce za praktično vse sisteme, 15 GB brezplačnega prostora ter naročnino na storitev Office 365, ki poleg vsesplošno znanih pisarniških programov shrambo poveča na 1 TB. Za navdušence nad Microsoftovimi programi in storitvami je OneDrive dobra izbira. Deluje podobno kot Dropbox. Oblačna shramba je vgrajena v operacijski sistem Windows 10, kjer deluje brez večjih težav. Malce več problemov predstavlja na drugih platformah, a med njimi na srečo ni nerešljivih zagat. Albume oblikujemo ob pomoči samodejnih oznak, ki prepoznajo ljudi, živali, kraje in način fotografiranja z naloženih slik. Orodja za urejanje vsebin so omejena in ne sežejo dlje od naslavljanja ter deljenja ovekovečenih motivov s svetom. V celoti gledano, je OneDrive primeren predvsem za uporabnike sistema Windows, ki od spletnega fotografskega pripomočka ne zahtevajo preveč. In ki jim bo 15 GB dovolj.

Iskanje izgubljenih fotografij

Namizni Applov Photos poišče fotografije na disku, nam jih pomaga obdelati, iz njih naredi tisoč in eno stvar ter se nazadnje poveže z oblakom in njegovimi dobrotami.

Oblačne storitve so danes neprekosljivi način shranjevanja fotografij. Med priljubljenimi spletnimi izdelki ni storitve, ki ne bi dostojno poskrbela za naše spomine ter jih shranila za prihodnje čase. Kljub nesporni kakovosti in premočni priročnosti imajo oblačne shrambe v primerjavi z namiznimi pripomočki veliko pomanjkljivost. Slabo se odrežejo pri iskanju in zbiranju datotek s krajevnega diska. Ob osnovni neurejenosti fotografske zbirke še vedno priporočamo uporabo dežurnega namiznega programa. Applova računala imajo tako na primer prenovljeno aplikacijo Photos, profesionalci program Lightroom podjetja Adobe, uporabniki Windows pa veterana ACDSee. Googlova Picassa počasi odmira. S praktično katerimkoli namiznim programom bo iskanje in urejanje zbirke močno olajšano. Po končanem delu zbirko seveda prenesemo v oblak. V katerega, je odvisno od osebnih preferenc in naprav v lasti. Med naštetimi v članku bo vsakdo našel oblak zase.