Fujifilm X-T4
Fujifilmova serija aparatov z eno številko, vključno z novim X-T4, predstavlja zmogljivostni vrh njihovih brezzrcalnih aparatov s tipalom standarda APS-C, torej s faktorjem goriščnice 1,5. V nasprotju z večino drugih fotografskih podjetij (Sony, Nikon, Canon, Panasonic) ne ponujajo aparatov s tipalom klasičnega 35-milimetrskega formata, temveč je pri njih preskok večji – na aparate GFX s še večjim tipalom. To omenimo bolj kot zanimivost, saj s tem lažje razumemo njihovo strategijo – v model X-T4 tako prelijejo vse svoje znanje, saj se set tako po ceni kot zmogljivostih že kosa z aparati z večjim tipalom.
Pri Fujiju pravijo, da aparat ni neposredni nadomestek ali naslednik modela X-T3, saj ta ostaja v prodaji, gre bolj za nekoliko zmogljivejšega sorodnika. Aparat je v primerjavi s klasičnimi DSLR tega razreda in tudi s prej omenjenimi konkurenti z večjimi tipali razmeroma kompakten, s svojimi dobrimi 600 grami pa tudi ne pretežak. Kakovost ohišja je odlična, v povezavi s pravimi objektivi je tudi zatesnjen pred vremenskimi vplivi in vdorom prahu.
Kompaktno ohišje se sicer pozna pri uporabi – v primerjavi z bolj klasičnimi aparati je držalo na desni strani občutno manj globoko (čeprav je malenkost bolj poudarjeno kot pri modelu X-T3). Zahtevni uporabniki, sploh tisti, ki so vajeni fotografiranja z dolgimi (in s težkimi) teleobjektivi, si bodo tu morali omisliti dodatno držalo, ki se pritrdi na spodnji del in odebeli obstoječe držalo. Zanimiva novost se skriva pri vratcih, pod katerimi sta dve reži za kartice SD – ta vratca lahko enostavno snamemo, kar zna biti koristno pri uporabi nosilcev.
Največji skok v primerjavi z modelom X-T3 je vgrajena stabilizacija tipala.
Upravljanje aparat je klasično fujijevsko. To pomeni namenska kolesca za posamezne parametre fotografiranja – fotografi, navajeni »klasičnega« načina razmišljanja, torej kombiniranja zaslonke, časa in občutljivosti ISO, se tu res počutimo kot doma. Opaziti je tudi drobne podrobnosti, denimo navoja v prožilcu za stare, analogne žične prožilce. Novost je zaslon, postavljen na tečaj (prej je bil le nagibni). Fotografom bo ta sistem morda manj pogodu (za nagib moramo zaslon najprej obrniti vstran, kar je manj priročno, ko fotografiramo iz nižjega položaja in držimo aparat v obeh rokah), je pa boljši za upravljanje z aparatom na stativu, sploh pri zajemu videa.
Največji skok v primerjavi z modelom X-T3 je vgrajena stabilizacija tipala. Prednost tega je, da deluje z vsemi objektivi, ne samo s tistimi, ki imajo lastno stabilizacijo. To je največji plus pri fiksnih objektivih, ki tradicionalno ne ponujajo te funkcije, pa tudi pri analognih (tako starih, rabljenih kot novih tretjih proizvajalcev). To sicer ima Fujijev X-H1, a je vsekakor dobrodošla novost tudi v tej liniji in največji razlog, da bi razmišljali o prehodu z drugih Fujijevih aparatov.
Med drugimi izboljšavami velja omeniti večjo hitrost zajema zaporednih fotografij (pri uporabi fizičnega zaklopa) – to je 15 slik na sekundo (X-T3 gre do 11 slik na sekundo). Izboljšan je tudi sistem samodejnega ostrenja, ki je hitrejši in natančnejši.
Novi X-T4 je odličen fotoaparat, ki pa seveda ni ravno poceni. Ob tem velja omeniti, da je v času pisanja model X-T3 še dodatno znižan in ga pri nas dobimo že za dober tisočak (samo ohišje). Kljub temu pa bo za marsikoga stabilizacija tipala dovolj dober razlog, da se raje ozre po tem, sicer dražjem modelu. Pričakujemo pa, da bodo v naslednjem letu ali dveh to stabilizacijo razširili tudi na druge, cenejše člane družine.
Fujifilm X-T4
digitalni fotoaparat z izmenljivimi objektivi
Ločljivost: Do 6240 × 4160 pik.
Tipalo: Efektivno 26 milijonov pik.
Velikost in vrsta tipala: 23,5 × 15,6 mm, CMOS, faktor goriščnice 1,5.
Prodaja: Bolje založene trgovine.
Cena: 1.799 EUR (ohišje), 2.299 EUR (ohišje in objektiv 16-80 F4 OIS WR)
Za: Kakovost fotografij in videa, upravljanje, optična stabilizacija.
Proti: Cena.
