Furs si ne bo odrezal veliko

Kriptovalute so mnogim prinesle znatno premoženje, zato je čedalje pogostejše vprašanje, kolikšen delež si bo odrezal Furs. Ker je področje novo, ni nejasna le višina obdavčitve, temveč tudi čisto tehnično vprašanje – kako pravilno napovedati te prihodke. Obrnili smo se na Furs, kjer so nam prijazno in obširno razložili, kako dati cesarju, kar je cesarjevega. Za nestrpne: cesar ne zahteva veliko.

V Sloveniji je osnovni davek na dohodke fizičnih oseb dohodnina, ki se obračunava na dva načina. Večina dohodkov, med drugim tisti iz zaposlitve (plače in drugi prejemki), dejavnosti (samostojni podjetniki z uveljavljanjem dejanskih stroškov), kmetijske in gozdarske dejavnosti ter drugi dohodki, se obdavčuje sintetično. To pomeni, da se med letom plačuje le akontacija, konec leta pa se naredi poračun. Seštejejo se vsi dohodki ter odštejejo priznani stroški, olajšave in oprostitve, nato pa se glede na dohodninsko lestvico pogleda, koliko davka je treba plačati od tako ugotovljene osnove. Ker je lestvica progresivna, so čedalje višji zaslužki obdavčeni čedalje močneje do končne 50-odstotne stopnje nad 70.907 evri.

Nekaj posebnih vrst dohodkov pa se obdavčuje cedularno. Tak primer so dohodki iz kapitala (obresti, dividende in kapitalski dobički), dohodki iz oddajanja premoženja v najem in dohodki normiranih samostojnih podjetnikov. V tem primeru je stopnja davka neodvisna od višine dohodka, obračunana že sproti in dokončna, dohodek pa se ne všteva v letno napoved dohodnine.

Določeni dohodki pa so lahko v celoti oproščeni dohodnine, na primer nekatere pomoči in subvencije, socialni prejemki, odškodnine, štipendije. V to kategorijo sodijo tudi nakupi in prodaje naložbenega zlata ter dobički pri menjavi tujih valut. To je tudi področje, ki je kriptovalutam še najbliže.

Povejmo še, da pri davkih velja obrnjeno dokazno breme. To pomeni, da moramo sami poskrbeti za dokaze, ki potrjujejo naše trditve, od kod in kako smo pridobili neko premoženje. Zakon predpisuje, da se to načelno zagotavlja s pisno dokumentacijo, poslovnimi knjigami in evidencami, seveda pa pri nadzoru Furs lahko upošteva še kaj drugega. Tega se velja zavedati, saj menjalnice kriptovalut in skupine za rudarjenje včasih nenadoma ugasnejo in s seboj odnesejo vso dokumentacijo. Sami moramo torej poskrbeti, da imamo ustrezno shranjene vse podatke o svojem početju.

Kriptovalute lahko pridobimo na dva načina – z nakupom (s trgovanjem) ali z rudarjenjem. Načelno je trgovanje za fizične osebe popolnoma neobdavčeno, rudarjenje pa obdavčeno. Situacija pa se še malo bolj zaplete, če to opravljamo kot dejavnost.

Trgovanje

Fizične osebe. Zapišimo torej povsem nedvoumno: dobički iz trgovanja s kriptovalutami so v Sloveniji za fizične osebe popolnoma neobdavčeni. Če ste kupili 10 bitcoinov po 1000 evrov in jih prodali po 10.000 evrov, ste ustvarili 90.000 evrov dobička, ki vam v celoti ostane. Seveda pa je zelo priporočljivo, da imate nekje shranjene dokaze o teh transakcijah. Če ste storili obratno in ustvarili toliko izgube, pa z njo seveda ne morete pobotati drugih potencialnih dobičkov.

Fizične osebe z dejavnostjo. Če prodate star avto, sklenete kupoprodajno pogodbo in se s Fursom ne ukvarjate. Enako je tudi, če v nekem letu slučajno prodate dve vozili ali morda tri. Če pa jih prodate petdeset, bo Furs slej ko prej potrkal na vrata in vam povedal, da opravljate dejavnost, za kar se morate registrirati, ustrezno urediti svoj status in voditi poslovne knjige, pa tudi davek na dobiček boste plačali. Enako je s kriptovalutami. Kdor trgovanje opravlja kot dejavnost, se mora registrirati in plačati davke kot pri vsaki ostali dejavnosti. Toda kdaj je trgovanje s kriptovalutami dejavnost?

Furs pojasnjuje, da na dejavnost kaže trajno oziroma kontinuirano trgovanje, ki ga izvajamo neodvisno, za lasten račun in s prevzemanjem poslovnega tveganja. Žal natančnejše definicije ni mogoče postaviti, ker se presoja o vsakem konkretnem primeru posebej. Kdor je zaposlen in enkrat na mesec kupi kakšno kriptovaluto, tega najbrž ne opravlja kot dejavnost. Kdor ni zaposlen in tedensko premetava večje količine kriptovalut, pa verjetno opravlja dejavnost. Vmes je – siva cona.

Kdor torej opravlja dejavnost, se mora registrirati kot samostojni podjetnik pri Ajpesu. Furs pojasnjuje, da je (podobno kot je bilo pri oddajanju prek Airbnb) mogoča tudi registracija »za nazaj«. V tem primeru se pri Ajpesu normalno registrira za naprej, potem na obrazcu DR-03 pri Fursu uredi še vpis v davčni register za nazaj. Dohodke za nazaj posameznik nato napove kot samoprijavo, s čimer se izogne vsakršni kazni.

Samostojni podjetniki imajo dve možnosti – če so njihovi prihodki nižji od 50.000 evrov (oziroma 100.000 evrov, če imajo vsaj enega polno zaposlenega, lahko tudi sebe), lahko davčno osnovo ugotavljajo z normiranimi stroški. Ti znašajo 80 odstotkov prihodkov, preostanek pa je obdavčen 20-odstotno (efektivno torej štiri odstotke na prihodke). Upoštevati ne morejo nobenih olajšav in stroškov, dohodki pa ne gredo v letno napoved dohodnine. Druga možnost je ugotavljanje dejanskih stroškov, kjer omejitve pri višini prihodkov ni. Ti gredo skupaj s priznanimi stroški v letno napoved dohodnine.

»Popoldanskost« espeja s tem ni povezana. Kdor je že zaposlen, po odprtju s. p. plačuje le pavšalne prispevke za socialno varnost v višini slabih 70 evrov mesečno. Kdor ima polni s. p., pa okrog 370 evrov mesečno. Oba sta lahko normirana ali ne.

Rudarjenje

Fizične osebe. Dohodki iz rudarjenja so obdavčeni v vsakem primeru. Kdor tega ne opravlja kot dejavnost, jih upošteva kot drugi dohodek (razred 6300 na dohodninski napovedi). Tak dohodek se všteje v letno dohodnino in je normalno obdavčen po dohodninski lestvici. Za višino dohodka se upošteva vrednost prejete virtualne valute v evrih na dan prihodka. Furs ni natančno pojasnil, kje se ta vrednost ugotavlja, a pravijo, da je merodajen tečaj borze s čim večjo globino oziroma obsegom trgovanja. Zakonodaja v tem primeru ne dopušča znižanja davčne osnove za stroške, kot so nakup opreme za rudarjenje, električna energija, izobraževanja itd. Načelno moramo druge dohodke napovedati v 15 dneh po prejemu.

Na kratko

Dobički iz trgovanja (nakup in dražja prodaja) kriptovalut za fizične osebe niso obdavčeni.

Prihodki iz rudarjenja gredo v letno dohodnino po evrski protivrednosti na dan pridobitve.

Če odpremo s. p., sta trgovanje in rudarjenje obdavčena kot vsi ostali poslovni prihodki.

Fizične osebe z dejavnostjo. Kdor rudarjenje opravlja kot dejavnost, ker se mu to bolj izplača ali ker gre resnično za trajno dejavnost, mora najprej vedeti, da rudarjenje ni predmet DDV. To pomeni, da se ni treba registrirati kot zavezanec za DDV, česar bodo veseli številni manjši s. p. Hkrati seveda zavezanci ne morejo odšteti vstopnega DDV od nakupa opreme. Samostojni podjetnik potem vodi evidenco prejetih kriptovalut in njihovo evrsko protivrednost na dan prejetja. V tem primeru je seveda mogoče pobotati dobičke in izgube iz trgovanja ter rudarjenja kriptovalut (in vse ostale prihodke in odhodke), saj gre za poslovne dogodke.

Kaj počne Furs?

V javnosti vlada napačno prepričanje, da Furs spi in da je za kriptovalute slišal včeraj, še danes pa ne ve, kaj bi z njimi storil. Prve nadzore davčnih zavezancev v zvezi s kriptovalutami je izvajal že leta 2014, od 2017 pa spremlja in analizira področje kriptovalut v okviru nadzora elektronskega poslovanja. Furs je tudi pripravil daljši dokument o obdavčitvi kriptovalut, ki je dosegljiv na njihovi spletni strani.

Pri Fursu pravi, da se je nanje obrnilo že več ljudi, ki jih je zanimala davčna obravnava kriptovalut. Koliko ljudi je prijavljalo dobičke iz tega naslova, pa nam niso znali povedati, ker ne obstajajo namenske šifre SKD za to dejavnost, medtem ko so drugi dohodki fizičnih oseb še vse kaj drugega kakor samo posli s kriptovalutami.

Pri obravnavi kriptovalut sodelujejo z vlado, ministrstvom za finance, ministrstvom za javno upravo in s številnimi člani civilne družbe, kot so revizijske in odvetniške hiše, razvijalci tehnologije kriptovalut in veriženja blokov, izvajalci javnih ponudb kriptožetonov (ICO) ipd. Seveda pa lahko Furs opredeljuje obravnavo kriptovalut le v okviru zakonodaje, ki jo sprejme državni zbor.

Pogled čez mejo

V resnici je Slovenija do kriptomilijonarjev zelo prizanesljiva. Kdor je obogatel s kriptovalutami, ki jih je kupil v starih časih za cente, ne bo plačal čisto nič davka. Kdor trguje redno in torej opravlja dejavnost, pa je v popolnoma enakem položaju kakor ostali podjetniki.

Tudi rudarjem ni hudega. Kdor je narudaril manjše količine kriptovalut, jih preprosto napove kot drugi dohodek ali – če je rok že potekel – vloži samoprijavo ali ugovor na informativni izračun dohodnine. Kdor rudari več, se mu izplača registrirati dejavnost (»odpreti s. p.«) in poskrbeti, da bo njegova davčna obremenitev nizka. To lahko uredi tudi za nazaj.

Vlaganje v sklade, ki investirajo v bitcoine, je obdavčeno kot običajni nakupi vrednostnih papirjev – v prvih petih letih je dobiček cedularno obdavčen s 25 odstotki. Izvedeni finančni instrumenti (kamor sodijo tudi terminske pogodbe) pa so v prvem letu obdavčeni s 40 odstotki, v naslednjih štirih pa s 25. Potem obdavčitev upada do ničle po dvajsetih letih.

V tujini so kriptovalute urejene različno. Na Švedskem so dobički iz trgovanja s kriptovalutami obdavčeni kakor kapitalski dobički, to je s 30 odstotki. V Nemčiji dobički iz trgovanja s kriptovalutami niso obdavčeni po enem letu lastništva, če pa prodamo prej, gre dohodek nad 600 evri (meja za oprostitev) v letno dohodnino. Na Hrvaškem so dobički obdavčeni po 12-odstotni splošni stopnji, povečani za lokalni davek (v Zagrebu je, na primer, ta 18 odstotkov, torej skupno 14,2 odstotka).

Slovenija je v resnici prava legalna davčna oaza za trgovce s kriptovalutami, ki se ji v Evropi približajo le Nemčija, Danska in Belorusija. Drugod so kriptovalute načelno obdavčene, le obravnava je različna.

Odgovori Fursa

Podrobneje lahko vprašanja in odgovore naše finančne uprave preberite na povezavi www.monitor.si/furs.