Futurologija v službi marketinga
Precejšnja verjetnost je, da ste sredi junija slišali za t. i. inteligentni dom, skupni projekt podjetij Telekom, Gorenje in Goap. Precejšnja verjetnost pa je tudi, da ste na to medtem že pozabili, ko ste ugotovili, da gre le še za eno marketinško predstavitev nečesa, kar morda nekoč bo, a zdaj še ni. No, bodimo pošteni, v resnici najverjetneje ne bo nikoli.
Inteligentni dom naj bi pokazal, kako bomo v prihodnosti povezali vse naprave v domačem gospodinjstvu, od hladilnikov in televizorjev do, seveda, alarmov, luči in zvoncev. Vse prek protokola IP in velikih, za dotik občutljivih zaslonov, seveda pa bo vse bolj ali manj avtomatsko. Zveni znano? Vsekakor, variacij na to temo je bilo že nič koliko, prve so se razširile že v dobi ISDN, ko smo poslušali, kako bomo ob pomoči "digitalne" telefonije lahko na daljavo vklopili gretje, izklopili luči itd., itd. Da hladilnikov (da, tudi Gorenjevih), ki bodo prek spleta samostojno naročali hrano, niti ne omenjam ... Koliko ljudi poznate, ki bi kaj takega tudi dejansko imeli in uporabljali? Ne rečem, gotovo je nekaj (bogatih) navdušencev, ki si privoščijo in namestijo vsako tehnično novotarijo, četudi sploh ni naprodaj, temveč jim jo namestijo po naročilu. No, gotovo ste že slišali, da ima eno takih pametnih hiš menda tudi Bill Gates, vendar to pravzaprav ne pove veliko o uporabnosti tehnologije, temveč bolj o tem, kako odločno predraga je programska oprema, ki jo prodaja njegovo podjetje ;). Večinoma so te stvari namreč predrage, prezapleteno jih je postaviti in prezapleteno uporabljati.
Poleg pametnih hiš so zadnja leta moderni tudi razni povezani domovi, digitalne sobe in podobno. Promotor digitalnih sob je (bil) Philips, ki je poskušal (leta 2004) zajadrati na valovih WiFi. Vse domače naprave, kot si jih je zamislilo to podjetje, naj bi bile povezane brezžično, eden ključnih delov pa naj bi bil računalnik z brezžično povezanim monitorjem (kar zmore, oz. je zmogla Microsoftova tehnologija Smart Displays, saj je že pokojna). Središče "digitalne sobe" pa bi bil osebni računalnik. To ne preseneča, če vemo, da nas s tem posiljuje Intel, največji izdelovalec sestavnih delov za osebne računalnike. Ta osebni računalnik naj bi bil hkrati videorekorder, sistem hifi, igralna konzola in seveda vstopna točka v splet. Skratka, HTPC na steroidih, ki bi seveda nujno moral imeti Intelov procesor Core 2 Duo.
Cilja vseh takih "iniciativ", kot jih imenujejo izdelovalci, sta, po mojem mnenju, dva. Prva je računalnike in računalniško tehnologijo prodati tudi tistim uporabnikom, ki se jim že ob sami omembi besede "računalnik" naježijo lasje. In takih uporabnikov je, vemo vsi, veeelika večina. Ko bi se računalniškim podjetjem uspelo razširiti tudi na velikanski "neračunalniški" trg, bi bil to vsekakor veliki met (podobne obupne poskuse opazimo pri računalniških izdelovalcih, ki so naenkrat začeli izdelovati televizorje LCD, a to je že druga zgodba ...). Ljudem naj bi računalnik zakamuflirali v "pametni" videorekorder, "pametni" hladilnik, "pametno" hišo. Drugi cilj pa je, in pri "pametnih hišah" vsekakor prevladuje, povečati zavest o blagovni znamki (brand awareness), ki tako iniciativo promovira. Saj veste, če zna Gorenje narediti hi-tech spletni hladilnik, potem gotovo tudi njegovi hladilniki za smrtnike ne morejo biti slabi, ne? Da ne govorimo o Telekomu, ki očitno zelo veliko ve o tehnologiji IP, zato se bo verjetno modro odločiti za njegov SiOL ali morda njegovo (in ne konkurenčno) optično povezavo.
In kar je najlepše - o takih "igračah" ljudje zelo radi berejo in jih gledajo. Tako ne čudi, da jih zelo radi obiščejo tudi novinarji, tudi tisti, ki se za tehniko ponavadi ne zmenijo. O Inteligentni hiši so tako kar najhitreje poročala večerna poročila na komercialki. Si predstavljate, koliko truda bi zgoraj omenjena trojica podjetij morala vložiti, če bi kamero poskušala privabiti na kak vizualno manj dopadljiv dogodek? Še bolje, o teh stvareh se piše tudi tam, kjer nad njimi sicer niso navdušeni, na primer v uvodniku Monitorja ;)
Mimogrede, ali ni zanimivo, kako se poskuša Telekom zadnje čase predstaviti kot moderno in tehnološko inovativno podjetje? Tovrstna tiskovna sporočila si kar sledijo - prvi priklopi uporabnikov v optično omrežje, desetgigabitna optična hrbtenica, za hude denarje odkupljeni najdi.si (oz. "jugoslovanski" Pogodki) ... In to prav zdaj, ko je očitno, da Telekom počasi dobiva konkurenco. Konkurenco, ki je prvi dve točki iz prejšnjega stavka (optično omrežje in hrbtenica) uresničila pred velikim in mogočnim Telekomom.
***
Za konec naj vas, dragi bralci in bralke, spomnim na našo posebno izdajo Digitalni fotoaparati, ki je izšla pred štirinajstimi dnevi. V njej smo na 120 straneh zbrali vse izkušnje, ki smo si jih v dolgih letih preizkušanja nabrali na področju digitalne fotografije. Prebrali si boste lahko o sami tehnologiji digitalnega zajemanja, o tem, kako izbrati pravi fotoaparat, kako dobro fotografirati in, ne nazadnje, preizkus sto aktualnih fotoaparatov s slovenskega trga. Z našimi ocenami, za/proti, tabelo s tehničnimi podatki in, seveda, zlatimi Monitorji.
Ko bi se računalniškim podjetjem uspelo razširiti tudi na velikanski "neračunalniški" trg, bi bil to vsekakor veliki met (podobne obupne poskuse opazimo pri računalniških izdelovalcih, ki so naenkrat začeli izdelovati televizorje LCD, a to je že druga zgodba ...).
