Galaktični Nexus in Sladoledni sendvič

Nekako je postalo že tradicija, da nas ob koncu leta Google preseneti z napravo, ki pooseblja napredek sistema Android. Leta 2011 je ta čast znova pripadla Samsungu, ki je prikrojil uspešnico Galaxy S II nekoliko bolj po meri Googla in njegovega svežega sistema, Ice Cream Sandwicha, ki predstavlja sodobno, enotno verzijo sistema za različne mobilne naprave, od pametnih telefonov do tablic različnih mer.

Android ima za sabo kratko, a zelo burno zgodovino. Sveža različica "Ice Cream Sandwicha" (ICS) nosi sicer številčno oznako 4, a je v resnici že sedma korenita prenova sistema, tokrat prvič enotna za vse mobilne naprave, od pametnih telefonov do tablic in prenosnikov različnih mer. Kot je v navadi že nekaj let, je Google novo različico pospremil v svet tudi s svežo napravo. Spet je bil strojni partner Samsung, ki je prikrojil svojo uspešnico Galaxy S II. Tako je nastal Galaxy Nexus (GN).

Galaxy Nexus

Na novi galaksiji vlada orjaški, 4,65-palčni zaslon z visoko ločljivostjo 1280 × 720 (HD 720p). Morda se bo komu zdela naprava prevelika, a se po nekaj dnevih rabe zlahka privadimo nanjo in bomo le stežka presedlali nazaj na manjšo. Po obliki naprava spominja na predhodnika, Nexus S, a je večja, tanjša in na hrbtu prestižnejša, s križem narebreno odstranljivo plastiko, ki omogoča dober oprijem. Pod njo se skriva ležišče za kartico SIM in zamenljiva 1750 mAh baterija z anteno NFC. Kot pri predhodniku tudi pri GN razširjanje pomnilnika s karticami SD ni mogoče. Na voljo nam je zgolj že vgrajena z zmogljivostjo 16 ali 32 GB (odvisno od modela). Spodnji del, kjer se skriva zvočnik in verjetno znatni del elektronike, je odebeljen. To olajša prepoznavanje orientacije naprave na slepo (npr. tipaje v žepu). GN ohranja tudi ukrivljeno steklo nad sicer povsem ravnim zaslonom, kar daje napravi poseben pridih, zanimiv občutek pri drsenju s prsti, obenem pa zmanjša odblesk in možnost poškodb, če napravo odložimo obrnjeno. Čeprav steklo ni razvpiti Gorilla Glass, gre kljub temu za trpežnejšo vrsto, bolj odporno za morebitne praske.

Zaradi novosti v programski opremi GN nima več ločenih tipk. Celotno krmiljenje opravljamo prek dotikov zaslona, sistemske tipke pa so zdaj del grafičnega vmesnika in rotirajo ter spreminjajo obliko skupaj z njim. Naprava ima tako le gumb za vklop/izklop ter uspavanje na desnem in gumba pod enotnim pokrovčkom za nastavitev glasnosti na levem robu. Na spodnjem robu je priključek mikro USB, ki podpira tudi standard MHL, torej je mogoče s posebnim kablom napravo slikovno in zvočno povezati na vhode HDMI (npr. na domači televizor, s podporo 1080p). Poleg je še vtičnica za slušalke oz. prostoročni komplet.

Strojno opremo dopolnjuje kamera v rahlo izbočenem elementu sredi zgornjega dela hrbta. Ponuja za sodobno napravo ne preveč vznemirljivih 5 MP in samodejno ostrenje, v slabih svetlobnih razmerah pa ji pomaga osvetlitev LED. Za video klepete in avtoportrete je na voljo tudi sprednja kamera z ločljivostjo 1,3 MP, ki jo lahko uporabimo celo za odklepanje s prepoznavanjem obraza, kar je novost ICS (več o tem v nadaljevanju). GN prinaša tudi številna tipala. Starim znancem (dodatni mikrofon za odpravljanje šumov, tipalo bližine, osvetlitev prostora, pospešek, žiroskop, kompas, A-GPS) se je zdaj pridružil še merilec pritiska, predvsem za hitrejše določanje položaja z GPS, verjetno pa je uporaben tudi neposredno, za natančnejše ugotavljanje nadmorske višine in s tem za nove aplikacije.

Nekaj več pozornosti moramo nameniti izjemnemu zaslonu. Seveda podpira večkratni dotik (preštel je 10 sočasnih dotikov, potem pa nam je zmanjkalo prstov - in prostora na zaslonu). Samsung je vodilni izdelovalec zaslonov Super AMOLED, za GN pa so izbrali velikanski primerek (118 mm diagonale) ločljivosti HD (1280×720) z visoko gostoto, kar 316 točk na palec, kar je primerljivo s tiskom. Pri tej gostoti tudi matrika PenTile (ki nima polne kombinacije RGB za vsako zaslonsko točko) deluje zelo dobro, oblikovna prenova ICS pa pride še kako do izraza. Pravzaprav mi osebno nove ikone na zaslonskih posnetkih sploh niso bile všeč, a v živo na izjemnem zaslonu delujejo povsem drugače. Slika je ostra in jasna, morda barvno nekoliko nenatančna in zaradi varčevanja z energijo tudi nekoliko podsvetljena, vendar je takšne stvari najboljše oceniti z lastnimi očmi. Osveževanje je bliskovito in več kot primerno za video in igre.

Odklepanje s kretnjo omogoča tudi takojšnje aktiviranje kamere. Pri klicih je na voljo še zavrnitev s pošiljanjem sporočila SMS.

Prenovljen domači zaslon ponuja iskalnik in dok, prenovljeni pripomočki so precej uporabnejši, prav tako tudi mape ikon.

Nekoliko drugačna zgodba je zmogljivejša kamera zadaj. Verjetno so v Googlu zaradi želje po trenutnih posnetkih izbrali ločljivost 5 MP, čeprav ima Samsungov bratranec Galaxy S II že primerek z osmimi. Žal se slabosti kamere v slabših svetlobnih razmerah hitro odrazijo, kar gre verjetno pripisati slabšim lečam. Konkurenca nas je pač razvadila in od vrhunske naprave bi lahko pričakovali boljše. Po drugi strani pa slabosti strojne opreme skoraj v celoti odpravi programska, kjer je ICS naredil velikanski preboj (več v nadaljevanju), a kljub vsemu ni vsemogočna. Kamera seveda podpira tudi zajem videa, in to pri polni ločljivosti HD.

Novi Android!

Impresivna strojna oprema je seveda le del zgodbe. GN je prva naprava s svežim Androidom 4.0 oz. Ice Cream Sandwich, ki je prava revolucija in končno prinaša dobrote, ki so bile prej na voljo le tablicam, tudi na pametne telefone.

Prve različice Androida so le v drobni meri spreminjale videz uporabniškega vmesnika. Mimogrede, zasnovali so ga v švedskem podjetju TAT, ki ga je kasneje kupil Blackberry za delo na njihovem novem sistemu. Pri lovljenju konkurence na tablicah je Google že angažiral nove moči, predvsem Matiasa Duarta, ki je zaslovel s hvaljenim vmesnikom za Palmov webOS, še pred tem pa je sodeloval z Andyem Rubinom v podjetju Danger. Spremembe, ki so se začele lani pri tablicah, so zdaj končno priromale tudi v telefone in so res korenite. Duarte je goreč zagovornik preproste rabe in čistih linij, kar se na sistemu zelo pozna. Vmesnik je zelo poenostavljen, pri barvnih poudarkih prevladuje modra, ključni element vmesnika pa je nova pisava, Roboto, ki je narejena posebej za naprave z visoko ločljivostjo zaslona. Mimogrede - Roboto je del strokovne javnosti sprva grdo popljuval, po daljši objavi Duarta, ki je razložil ozadje odločitev in postopek razvoja pisave, pa so kritike potihnile. Na zaslonu, kot ga ima GN, je vsekakor videti in se bere odlično.

Izkušeni uporabniki bodo v ICS sprva malo zmedeni, a po krajšem privajanju bo jasno, da so stvari spremenjene na bolje. Začne se že pri zaslonu zaklenjene naprave. Standardna kretnja s pomikom je zdaj spremenjena, saj vlečemo ikono ključavnice proti robu kroga. To pa lahko storimo proti desni za odklepanje naprave ali proti levi, kar nemudoma aktivira kamero. Če je zaslon zaklenjen ob klicu, lahko ikono zvlečemo tudi navzgor in na klic nemudoma "odgovorimo" s sporočilom SMS, ki kličočemu razloži, zakaj smo zasedeni. ICS sicer ponuja tudi zaklepanje z vzorcem, geslom ali kodo PIN, novost pa je odklepanje s prepoznavanjem obraza prek sprednje kamere, za kar ICS izkorišča moč grafičnega soprocesorja. ICS najprej za nekaj sekund pokažemo naš obraz, določiti pa moramo tudi vzorec za odklepanje, če prepoznavanje slučajno spodleti. Reč sicer deluje, vendar ima resne pomanjkljivosti: v slabših svetlobnih razmerah je prepoznavanje nedelujoče, varnost pa je vprašljiva, saj zna odklepanje delovati tudi s fotografijo lastnika. Tako gre predvsem za možnost, s katero se lahko občasno postavljamo pred prijatelji, uporabna pa zaenkrat še ni.

ICS nas po novem z namigi uči sproti, ko prvič odpremo katero od možnosti. Med drugim se namigi pokažejo, ko prvič odpremo domači zaslon, seznam programov, obvestila itn. Izhodiščni zaslon je popolnoma svež. Zgoraj je temna vrstica stanja z modrimi poudarki, ki skriva prenovljen sistem obveščanja. Če jo izvlečemo navzdol, bomo našli bližnjico za vstop v nastavitve, posamezna obvestila pa lahko s kretnjo odstranimo. Tako nismo več prisiljeni brisati vseh, če bi se radi znebili le nekaterih. Zanimiv detajl je zgostitev ikon stanja, saj se ikona WiFi skladno postavi ob ikono radijskega sprejema in s tem prihrani nekaj dragocene širine. Zgornji del vseh domačih zaslonov po novem zaseda iskalnik Google z možnostjo prepoznavanja govora. To ni več pripomoček, ki bi ga lahko odstranili (trik - lahko onemogočimo program Iskanje Google/Google Search v upravniku programov, prostora sicer ne bomo dobili nazaj). Seveda pa še vedno lahko domači zaslon zamenjamo s katerimkoli ustreznim programom s Tržnice ali drugega vira. Duarte sovraži dolg pritisk in zato v ICS z njim ne moremo več nameščati pripomočkov (widgets). Namesto tega jih izberemo z drugega seznama, poleg programov. Kot so že pokazale tablice, je določenim pripomočkom zdaj mogoče naknadno spreminjati velikost, ne le položaja. Poleg tega so v Googlu prenovili ponudbo, najbolj navdušujejo prenovljeni, raztegljivi pripomočki e-pošte, koledarja, zaznamkov in galerije slik, ki so znatno uporabnejši. Po drugi strani Google žal ni prenovil nekaterih starih znancev, kot sta npr. Novice in vreme in Nadzor porabe.

Seznam programov, zdaj tudi pripomočkov, še vedno prikliče osrednji gumb v doku spodaj, družbo pa mu delajo štiri ikone: klic, stiki, sporočila in brskalnik. Seveda te ikone lahko nadomestimo z drugimi, tudi z mapo več ikon. Mape v ICS so končno postale uporabne. Po zgledu iOS jih ustvarimo preprosto tako, da vrh obstoječe ikone spustimo drugo. Mapam lahko spreminjamo ime, končno pa je mogoče prerazporejati tudi njihove elemente (in tako določiti tudi najvidnejšo ikono).

Stike je ICS povsem preuredil. Po videzu in funkcionalnosti zdaj precej spominjajo na vozlišče stikov v sistemih Windows Phone. Na enem mestu imamo zbrane vse podatke o osebi, kamor se lahko vključujejo tudi drugi programi, kot je npr. Twitter, ki tu prikazuje zadnje objave osebe. Čas je tudi za posodobitev slik stikov, saj so te zdaj ob klicu prikazane čez ves zaslon.

Brskamo med programi, pa tudi pripomočki. Grafično pospeševanje ponuja privlačne učinke prehodov.

Nastavitve so preurejene in zahtevajo nekaj privajanja. Izbira pa je precej bogatejša.

Povsem prenovljene so tudi nastavitve, ki so zdaj drugače organizirane, kar bo terjalo nekaj privajanja. Odlična novost je možnost omejevanja mobilnih podatkov, s katero lahko v določenem časovnem intervalu omejimo količino prenesenih podatkov. Nastavimo stopnjo porabe za opozorilo in stopnjo, pri kateri bo Android povsem onemogočil nadaljnjo rabo podatkovne povezljivosti. Nastavljamo lahko omejitve tako za mobilna omrežja kot za WiFi, lahko celo za posamezen program ali zgolj splošno.

Poseben poudarek pri nastavitvah je na varnosti (šifriranje vse vsebine, izdelava rezervnih kopij) in ljudeh s posebnimi potrebami. Nad ICS bodo gotovo navdušeni tudi razvijalci, saj ponuja cel kup možnosti za sledenje delovanja sistema in programov.

ICS je znatno izboljšal tudi vnos besedila. Tipkovnica je natančnejša, podpora jezikom zmogljivejša, prepoznavanje govora pa zdaj deluje tudi brez povezave v splet in ga veliko lažje popravljamo. Žal sicer podpore prepoznavanju govorjene slovenščine ni, prav tako (še) ni slovarja, ki bi popravljal površne vnose. Novi Android tudi nadaljuje s poenotenjem dela z odložiščem, ki je skoraj konsistentno. Še vedno se žal tudi v sistemu najdejo izjeme, a večinoma delo olajša akcijska vrstica, ki se prikaže po dolgem pritisku besedila.

Posebnost GN je odsotnost gumbov. Vse je zdaj upodobljeno na zaslonu in se prilagaja njegovi orientaciji. Na dotik nas opozarja droben tresljaj in animiran učinek na gumbu. Standardni gumbi ICS so zdaj vrnitev, domov in seznam programov, iskanja ni več med njimi, tipka za menu pa se pojavi le pri programih, ki še niso nared za ICS. Tipka za seznam programov je za odprt, večopravilni sistem nadvse dobrodošla. Z njim prikličemo ličen prikaz pomanjšanih zaslonov vseh programov v pomnilniku, ki rabi tako hitremu preklopu med njimi kot tudi odstranjevanju nepotrebnih - te preprosto s kretnjo odstranimo s seznama, podobno kot nezaželena obvestila. ICS seveda učinkovito upravlja pomnilnik in čiščenje seznama je namenjeno predvsem lažjemu preklapljanju. V razkošnem pomnilniku naprave, kot je GN, se s časom lahko nakopiči presenetljivo veliko programov.

Seveda je sveži Android mogoče prirediti tudi obstoječim napravam z gumbi, kjer na zaslonu dodatne vrstice pač ne bo, gumbi pa bodo delovali kot običajno in tudi podvajali nekatere funkcionalnosti sodobnih programov. Programi, pisani za ICS, naj bi imeli posebno akcijsko vrstico. Ta naj vsebuje tudi gumba za menu in iskanje, če ju program potrebuje. Hkrati se za programe za ICS predpostavlja, da bodo izkoriščali strojno pospešeno grafiko. Znatno izkoriščanje grafičnega soprocesorja je drobna, a zelo opazna novost ICS, ki z novimi učinki in animacijami končno lovi priključek s konkurenco iz Cupertina.

Design brez namenskih gumbov ima tudi določene pomanjkljivosti. Najprej je tu zmeda z dodatnimi menuji. Posebne tipke ni več, nadomestila naj bi jo akcijska vrstica, a določeni programi je nimajo. Za te se tipka menu nerodno vrine v droben prostor ob desnem robu. Še huje je, da določeni programi ne spoštujejo pravil vmesnika in znajo tipko menu postaviti povsem po svoje. Programi za Android 3.0 in kasnejše lahko zahtevajo, da gumbi zbledijo v sive pike, a te žal ne povedo prav nič o tem, kakšna funkcija se skriva pod njimi (zvijača - s prstom se dotaknemo pike in drsimo naprej gor po zaslonu, simboli se bodo prikazali, tipka pa se ne bo aktivirala). ICS ponuja programom tudi možnost, da vrstico z gumbi povsem skrijejo, tega pa še ne upoštevajo vsi, med drugim tudi ne vgrajeni brskalnik v celozaslonskem načinu (kjer sicer skrije vrstico stanja).

Brskalnik je končno priznal sorodstvo s Chromom, kar zna izkoristiti tudi za usklajevanje zaznamkov. Zgolj vnesemo ustrezni Google račun in vsi zaznamki z namizja bodo kmalu na voljo tudi v napravi, še vedno pa imamo na voljo posebno mapo za ločene zaznamke. Ti so še uporabnejši zaradi izvrstnega pripomočka, s katerim lahko zaznamke uporabljamo neposredno z domačih zaslonov. Prinaša tudi eksperimentalni celozaslonski način, kjer pridemo do menuja in zavihkov s posebno kretnjo, ki prikaže polkrožni izbirnik. Zavihke upravljamo z učinkovitim novim vmesnikom, lahko odpremo nov zavihek za zasebno brskanje, prikazano stran lahko shranimo za branje kasneje, tudi brez povezave. Za ljudi s posebnimi potrebami so tu posebne nastavitve za povečevanje in izboljšanje kontrasta.

Korenito prenovo je dočakal tudi program za delo s kamero. Na GN deluje odlično, zaradi zmogljivosti strojne opreme. Slike izdeluje trenutno, čakanja od pritiska do posnetka preprosto ni. Ob tem zna ostriti na dotik in prepoznavati obraze. Dodanih je tudi nekaj scenskih učinkov. Novost je panoramski način. Ko ga sprožimo, preprosto počasi obračamo kamero, slike pa bo ICS samodejno sestavil v širšo panoramo. Snemamo lahko tudi video, na voljo so ločljivosti 480p, 720p in 1080p, med snemanjem videa pa še vedno lahko izdelamo tudi fotografijo. Na voljo so celo učinki v resničnem času, ki lahko zamenjajo ozadje ali pačijo obraz. So sicer zabavni, vendar ne za kaj dosti več kot postavljanje pred prijatelji ali občasno popestritev video klepeta.

Google Galaxy Nexus

Pametni telefon.

Splet: google.com/nexus

Operacijski sistem: Android ("Ice Cream Sandwich", 4.0.1)

Tehnični podatki: procesor - 1,2 GHz dvojedrni TI OMAP 4460, pomnilnik - 1 GB RAM/16 GB ROM, zaslon - 4,65-palčni Super AMOLED HD (1280 × 720 pik, 316 ppi), povezljivost HSPA+, HSUPA, NFC, Wi-Fi, A-GPS, kameri - zadaj 5 MP (bliskavica, samodejno ostrenje) z možnostjo snemanja videa (1080p), spredaj 1,3 MP, dodatni senzorji - merilec pospeška, digitalni kompas, 3-osni žiroskop, barometer

Na voljo pri: Mobitel, Simobil

Odzivnost: 10.

Uporabnost: 9.

Splošni vtis: 9.

Izdelujeta: Samsung (strojna oprema), Google (programska oprema)

Cena: okrog 650 EUR (brez vezave).

Za: Sveži Android, redne nadgradnje OS.

Proti: Ni reže za kartice mikro SD, ločljivost kamere.

Zmaga!

Galaxy Nexus in Ice Cream Sandwich sta mogočen par, ki postavljata nove mejnike pri pametnih telefonih. Kombinacija izvrstne strojne opreme in prenovljenega sistema Android je v vrhu trenutne ponudbe. Strojno pospešena grafika dodaja ščepec manjkajočega prestiža, izboljšave sistema pa še dvigajo uporabno vrednost naprave. Ob tem Android ostaja odprt in vsak dan je na voljo več izvrstnih programov, ki lahko napravi dodajo še tisti drobec, ki ga morda pogrešamo.

Napravo vsekakor velja preizkusno vzeti v roke, saj s svojo velikostjo, zaslonom in odsotnostjo gumbov morda res ni primerna za vsakogar. A ko jo enkrat uporabljamo dlje časa, bomo le stežka presedlali nazaj na manjši zaslon. Nekaj kritike sicer velja kameri, ki bi lahko bila tudi boljša, toda marsikomu bo tudi takšna povsem zadoščala, predvsem pa z izjemno hitrostjo nadomesti tudi kakšno pomanjkljivost.

Zgodovina: Od 1.0 do 4.0

Oktober 2003

Andy Rubin (soustanovitelj podjetja Danger, znanega po napravah Sidekick, kasneje ga je kupil in ugasnil Microsoft) skupaj s tremi kolegi ustanovi podjetje Android, ki bo razvijalo programje za mobilnike.

Avgust 2005

Google kupi Android, obdrži ključne zaposlene in se poda v razvoj enako poimenovanega sistema za nastop na trgu mobilnih naprav, ki temelji na jedru Linuxa, virtualnem izvajalnem sistemu Dalvik in razvojnem okolju Java.

November 2007

Ustanovljen je konzorcij Open Handset Alliance, ki združuje številna podjetja, ključna za razvoj strojne in deloma tudi programske opreme za prihodnje različice Androida.

Oktober 2008

Google, HTC in T-mobile predstavijo napravo G1, prvi javnosti dostopen sistem z Androidom 1.0, ki ima fizično tipkovnico in kopico tipk ter sledilno kroglico. Android, sprva navdihnjen z napravami Blackberry, se spusti v dir za Applovim iPhonom.

April 2009

Predstavljen je Android 1.5 ("Cupcake"), ki prinese zaslonsko tipkovnico, podporo pripomočkom na izhodiščnih zaslonih (widgets) in številne druge izboljšave. HTC predstavi napravo brez tipkovnice, HTC Magic.

September 2009

Android 1.6 ("Donut") razširi možnosti iskalnika s prepoznavo govora in možnostmi vtičnikov za preiskovanje po vsebinah na sami napravi (programi, zaznamki, zapiski ...). Podprte so različne zaslonske ločljivosti, kar odpre pot številnim novim napravam. Android podpre tudi brezžični standard CDMA.

November 2009

Približno leto po debutu Androida se pojavi Droid, Motorolina naprava, ki svetu predstavi Android 2.0 ("Eclair"), sprva le v ZDA v Verizonovem omrežju CDMA. Ključna novost je uradna podpora večkratnim dotikom (sicer patent Appla) in podpora več računom, ne le Googla, razširitve so na voljo tudi drugim ponudnikom (Twitter, Facebook ...). Droid predstavi še brezplačno navigacijo, ki pa zahteva stalno povezavo v splet.

Januar 2010

Google v sodelovanju s HTC predstavi svetu Nexus One, prvo napravo, ki je s kasnejšo samodejno nadgradnjo prejela Android 2.2 ("Frozen Yoghurt"). Nexus One je predstavil sistemsko programsko opremo povsem po meri Googla. Naprava je bila namenjena tudi razvijalcem in jo je bilo moč zlahka povsem odkleniti. Novosti Androida 2.2 so bile hitri brskalnik (pogon V8), potisna sporočila, možnost dostopne točke WiFi, podpora vtičniku flash in številne druge izboljšave.

December 2010

Samsung in Google predstavita Nexus S, prvo napravo z Androidom 2.3 ("Gingerbread"). Zaradi izboljšav programja naprava nima več sledilne kroglice, izboljšana sta kopiranje besedila in zaslonska tipkovnica. Sistem ponuja boljši nadzor nad porabo energije in možnost uporabe sprednje kamere. Izdaten del novosti je namenjen razvijalcem iger. Posebna antena na bateriji omogoča tudi uporabo komunikacije z dotikom - NFC.

Februar 2011

Izjemen uspeh Applovih tablic iPad prisili Google, da pohiti z novim rodom Androida. Različica 3.0 ("Honeycomb") je zato polna bližnjic (hekov) in prvič ni sproščena v celoti kot odprta koda. Namenjena je zgolj tablicam, v svet pa jo znova pospremita Motorola in Verizon z napravo Xoom. Sistem je grafično povsem prenovljen in ne zahteva več fizičnih tipk na napravi. Ključni novosti pod pokrovom sta strojno pospeševanje grafike in podpora več procesorskim jedrom.

Oktober 2011

Novosti, ki jih je začel Honeycomb, se stabilizirajo v novi različici Androida 4.0 ("Ice Cream Sandwich"), ki jo Google javno napove skupaj z novo napravo, Samsungovim Galaxy Nexusom. Naprave so kupcem na voljo konec leta, znova odprta koda pa sproži prenos na številne naprave, svojo drobtino sladolednega sendviča je dobil celo G1.