GeForce, osmič

Predstavitve novih grafičnih procesorjev si sledijo mesec za mescem. Pogosto gre le za lepotne popravke starih modelov, včasih pa izdelovalca predstavita revolucionarno novost, ki na novo določi meje zmogljivosti in kakovosti prikazane slike.

nVidia in ATI sta zadnjega pol leta predstavljala le malenkostne izboljšave starih procesorjev in se pripravljala na jesen, ko naj bi oba predstavila naslednji rod svojih grafičnih procesorjev. nVidia je procesor poimenovala G80, ATIjevo razvojno ime za novo jedro pa je R600. Oba procesorja naj bi se ob splovitvi ponašala s podobno zmogljivostjo: enotni senčilniki, podpora knjižnici DirectX 10 in doslej nepredstavljive zmožnosti obdelave in izrisa 3D slike.

nVidia je pohitela in prva predstavila svojega novega paradnega konja, GeForce 8800. Gre za trenutno najzmogljivejši grafični procesor, ki se lahko pohvali s kar 681 milijoni tranzistorjev. Ti sestavljajo 128 senčilnikov, ki po novem niso več namenjeni obdelavi specifičnih elementov izrisa, temveč omogočajo, da razmerje med senčilniki oglišč in pik neprestano prilagajamo glede na potrebe prikazane grafike. Vsak izmed senčilnikov je tako lahko namenjen izrisu oglišč, pik, izračunavanju geometrije ali izračunu fizikalnih lastnosti v igri. S tem se je nVidia izognila grafičnim cevovodom in obenem poskrbela, da v primeru, ko so npr. senčilniki pik polno obremenjeni, senčilniki oglišč "brezdelno" čakajo na podatke ali nasprotno. S podporo izračunavanju fizikalnih lastnosti na grafični kartici je nVidia še dodatno razbremenila osrednji procesor, obenem pa si prisvojila del trga, ki bi ga sicer osvojile namenske kartice za izračunavanje fizikalnih izračunov.

Omenili smo že, da bodo GeForci družine 8 v celoti podpirali knjižnico DirectX 10. Nova knjižnica v primerjavi s predhodnico (DirectX 9.0c) programerjem pušča precej več svobode pri nadzoru nad senčilniki, obenem pa je Microsoft veliko bolj oster pri strojnih zahtevah, potrebnih za to, da kartica uradno podpira DX 10. Spremenili so način izvajanja ukazov, ki zdaj potrebujejo manj urnih ciklov, tako da je izračunavanje hitrejše. Nabor ukazov za senčilnike je poenoten, med izračunavanjem geometrijskih podatkov pa lahko zdaj zapisujemo podatke neposredno v pomnilnik. Občutno večje je število registrov, ki so na voljo programerjem, Microsoft pa je krepko razširil tudi nabor ukazov, ki zdaj programerjem omogočajo zelo realistične učinke v realnem času. DirectX 10 bo na voljo le za Windows Visto, večina založnikov pa je pri razvoju iger že prešla na novo knjižnico, tako da bodo prve igre s podporo DX10 na voljo že proti koncu letošnjega leta.

Procesor bo na voljo v dveh različicah. Jedro zmogljivejše različice, GeForce 8800 GTX, deluje s taktom 575 MHz, pri čemer je takt senčilnikov 1350 MHz. Pomnilnik GDDR3 deluje s taktom 900 MHz, kartice pa bodo opremljene s 768 MB pomnilnika. GeForce 8800 GTS bo nekoliko manj zmogljiv. Imel bo le 96 senčilnikov namesto 128, takt jedra bo 500 MHz, takt senčilnikov 1200 MHz, pomnilnik GDDR3, ki ga bo 640 MB, pa bo deloval s taktom 800 MHz. Pomnilniško vodilo bo pri različici GTX 384-bitno, pri GTS pa 320-bitno. Procesor podpira pomnilnik DDR, DDR2, GDDR3 in GDDR4, pri čemer kartice s slednjim zaenkrat še ne bodo na voljo, medtem ko naj bi DDR in DDR2 našli na manj zmogljivih karticah družine GeForce 8, ki bodo na voljo v začetku naslednjega leta.

Tako zmogljiv procesor seveda potrebuje zmogljivo napajanje. Pri GeForceu 8800 GTX sta na kartici kar dva priključka za dodatno napajanje, medtem ko naj bi jo kupci 8800 GTS odnesli nekoliko bolje, saj bo dovolj en vir dodatnega napajanja, tako kot pri dosedanjih karticah. Procesor se porabi primerno tudi greje: celotno zgornjo stran kartice zaseda velikanski hladilnik. Kljub temu kartica ne sodi med glasnejše: hladilnik je temperaturno reguliran, tako da se ventilator v vsakem trenutku vrti z najmanjšo možno hitrostjo, kartico pa tudi pri polni obremenitvi preglasi že vsak malo glasnejši ventilator, teh pa v računalnikih navadno ne manjka.

Seznam novosti se ne konča pri grafičnih zmogljivostih. Izdelovalci grafičnih procesorjev zadnje čase čedalje več časa posvečajo večpredstavnosti. nVidiine kartice so že do zdaj podpirale dekoder PureVideo, ki pri predvajanju vsebine MPEG-2 ali H.264 omogoča, da grafični procesor sodeluje pri dekodiranju videa in tako razbremeni osrednji procesor. Seveda tudi novi GeForcei podpirajo PureVideo, ki v najnovejši različici sodeluje tudi pri predvajanju videa z nosilcev blu-ray in HD-DVD. Med predvajanjem zna kartica s filtri še dodatno izboljšati kakovost predvajanega videa, tako da je slika na zaslonu opazno boljša, kot če ne uporabimo nVidiinega dekoderja.

Takrat, ko ne poganjamo iger, videa ali zahtevnih 3D grafičnih programov, imamo v računalniku neuporabljen zmogljiv procesor, ki pa ga do zdaj nismo mogli izkoristiti v druge namene. Z GeForceom 8800 je nVidia predstavila razvojno orodje CUDA, ki vključuje prevajalnik za programski jezik C s podporo izvajanju prevedenega programa na grafičnem in osrednjem procesorju hkrati. nVidia partnerjem že ponuja paket za razvijalce (CUDA SDK), ki jim omogoča razvoj lastnih programov. Moč grafičnega procesorja se bo izkazala pri poganjanju programov z veliko vzporednimi nitmi, saj je vsak izmed 128 senčilnikov s stališča prevajalnika 1,35 GHz procesor. Avtorji že pripravljajo orodja za distribuirano obdelavo podatkov, kot sta Seti@Home in Folding@Home, ki bo poleg osrednjega procesorja izkoriščalo tudi nove GeForce in tako občutno pospešilo obdelavo podatkov. CUDO bodo lahko s pridom izkoristili tudi razvijalci iger, saj bodo lahko zahtevnejše matematične izračune, ki bi jih sicer moral obdelati osrednji procesor, z zvitim programiranjem poslali nazaj grafičnemu procesorju.

V praksi

Preizkusili smo zmogljivejšega izmed obeh novih GeForceov, 8800 GTX. Ob bok smo mu postavili dva Geforcea, ki sta doslej kraljevala na nVidiinem prestolu, 7900GTX in 7950GT, za nameček pa smo kartico primerjali še z ATIjevim Radeonom 1900XT, ki sicer ni najzmogljivejša ATIjeva grafična kartica, vendar modela 1950XTX v času preizkušanja nismo imeli na voljo. Rezultati meritev so zbrani v tabeli.

Izkaže se, da je GeForce 8800 GTX brez težav kos vsem današnjim igram, tudi pri visokih ločljivostih. Razlika v korist novinca bo še večja, ko bodo na trg prišle prve igre s podporo DX10, v katerih bodo starejše kartice precej manj zmogljive kot v igrah DX9.

GeForce osmega rodu v primerjavi s predhodnikom prinaša občuten napredek grafičnih zmogljivosti. Gre za precej večji napredek, kot pa je bila družina 7 v primerjavi s starejšim GeForceom 6000. Kartica prinaša precej uporabnih novosti tudi za tiste, ki ne igrajo iger, saj razvojno okolje CUDA poskrbi, da je grafični procesor lahko izkoriščen tudi takrat, ko ne poganjamo 3D grafike, obenem pa se novi GeForce odlično izkaže tudi pri poganjanju videa v visoki ločljivosti. Pograjati moramo pravzaprav le visoko ceno. Za zmogljivejšo različico je treba namreč odšteti kar 150 tolarskih tisočakov, to pa je več, kot bi večina odštela za ves računalnik. Gre torej za izdelek, ki si ga bodo vsaj sprva omislili le največji navdušenci, drugi pa bodo počakali na šibkejše različice novih procesorjev in znižanje cen. ATI se bo moral zelo potruditi, če bo želel 8800 GTX izriniti s prestola, glede na težave, ki jih ima menda z razvojem R600, pa ni izključeno, da bo nVidia imela najhitrejši grafični procesor na trgu tudi po predstavitvi ATIjeve zverine.

nVidia GeForce 8800GTX

Kaj: Grafična kartica.

Zahteve: PCI Express 16x.

Izdeluje: nVidia, www.nvidia.com.

Cena: Okrog 600 evrov.

Za: Zmogljivost, podpora DirectX 10, pospeševanje videa.

Proti: Visoka cena, zaenkrat še ni na voljo DX10 iger.

nVidia GeForce 8800GTS

Kaj: Grafična kartica.

Zahteve: PCI Express 16x mesto na osnovni plošči.

Izdeluje: nVidia, www.nvidia.com.

Cena: Okrog 450 evrov.

Za: Zmogljivost, podpora DirectX 10, pospeševanje videa.

Proti: Visoka cena, zaenkrat še ni na voljo DX10 iger.