Generativna umetna inteligenca v sožitju s podatkovnimi pogodbami

Zbiranje in obdelava podatkov, posebej ob pomoči umetne inteligence, odpirata vrsto novih izziv za podjetja, posebej na področju zasebnosti in varnosti podatkov – tako lastnih kot strank oziroma potrošnikov. Na sceno zato stopajo t. i. podatkovne pogodbe.

Z razvojem generativne umetne inteligence in močno razširjenim, vseprisotnim zbiranjem podatkov sta zasebnost in varnost podatkov postali pomembni vprašanji podjetij – ne le njihovih trženjskih ter tehničnih oddelkov, temveč tudi pravnih. Vse večja potreba po racionalizaciji uporabe in izmenjave podatkov pa ima opravka še z eno novotarijo iz sodobnega podatkovnega sveta – s t. i. podatkovnimi pogodbami. Te ne spreminjajo le načina upravljanja podatkov, temveč tudi na novo opredeljujejo standarde interakcije s podatki ter zagotavljajo varnost in učinkovitost v digitalni dobi.

Umetna inteligenca (UI) je vse bolj vpeta v poslovne dejavnosti, in ker deluje predvsem na področju analize vseh mogočih podatkov, to od podjetij zahteva ponovno preučitev njihove uporabe, etičnih pravil in politik ter vodi do potrebe po usposabljanju zaposlenih. Lani je poslovni svet spoznal moč t. i. velikih jezikovnih modelov (LLM), katerih kolesje je pognala generativna umetna inteligenca po imenu ChatGPT. Že ChatGPT v svoji osnovni ali naprednejši različici je pomenljivo pretresel poslovno krajino. Velika tehnološka podjetja, kot so Google, Meta in Microsoft (ter številna druga), so še bolj pospešila sprejetje umetne inteligence v poslovanju z vgradnjo zmožnosti generativne umetne inteligence v svoje izdelke. Sodeč po njihovih načrtih razvoja teh izdelkov je jasno, da je generativna umetna inteligenca več kot le trend. Je prebojna tehnologija. Pričakovati je, da se bo umetna inteligenca iz specializiranega orodja v zgolj nekaj letih spremenila v sestavni, če ne kar glavni del poslovnih dejavnosti. Ta prehod bo zahteval ponoven razmislek o uporabi podatkov, etiki in usposabljanju zaposlenih za odgovorno izkoriščanje celotnega potenciala umetne inteligence.

Skrb za upravljanje podatkov

Strokovnjaki so si enotni – uvajanje umetne inteligence v poslovanje mora biti temeljito premišljeno. Zgolj nakup orodij ne bo dovolj, opolnomočiti je treba tudi zaposlene – izvesti velja obsežno usposabljanje zaposlenih za učinkovito uporabo orodij UI, pri čemer naj se del usposabljanja osredotoči na etično uporabo. Izjemnega pomena je tudi »močno« upravljanje podatkov. To je namreč ključnega pomena za reševanje izzivov, značilnih za umetno inteligenco, vključno z natančnostjo in varnostjo vpogledov, pridobljenih z umetno inteligenco, ter uveljavljanjem praks varovanja zasebnosti podatkov.

Vključevanje umetne inteligence v posel ponuja številne prednosti, vendar je treba k tej preobrazbi pristopiti previdno. Zavedati se velja možnosti prevelikega zanašanja na umetno inteligenco brez ustreznega razumevanja in nadzora. To lahko privede do etičnih dilem, vprašanj v zvezi z zasebnostjo podatkov in pristranskosti pri odločitvah, ki jih poganja UI. Vsako avtomatizacijo generativne umetne inteligence velja vsaj na začetku uravnotežiti s človeško presojo. Redno spremljanje in ocenjevanje sta ključnega pomena za preprečevanje neučinkovitosti delovanja, napačnega učenja, povzročanja škode ugledu podjetja in pravnih izzivov (beri: tožb).

Podatkovne pogodbe so sodoben pristop k (so)uporabi podatkov

Podjetja, ki uporabljajo poenostavljene podatkovne pogodbe, se lahko hitro prilagajajo spremembam, saj jim te zagotavljajo, da so podatki vedno posodobljeni in točni. Minili so namreč časi, ko so bile podatkovne integracije prekinjene zaradi slabe komunikacije med oddelki za razvoj aplikacij in analitiko. Podatkovne pogodbe, ki so se razvile iz arhaičnih procesov, odvisnih od statičnih dokumentov v Wordu ali Excelu, se zdaj dinamično vključujejo v delovne tokove in v svet podatkov vnašajo prepotrebni strukturo in jasnost. Razvijalci programske opreme že od nekdaj uporabljajo vmesnike API za doseganje jasnih pravil integracije – podatkovni strokovnjaki lahko o podatkovnih pogodbah razmišljajo kot o podobnem konceptu, ki se uporablja za njihove podatke, ko se ti premikajo med aplikacijami in zaposlenimi.

Ti formalni sporazumi, ki se aktivno oblikujejo med ustvarjalci in porabniki podatkov, določajo odvisnosti, pravila in standarde za izmenjavo ter uporabo podatkov. Določajo bistvene podrobnosti, kot so imena stolpcev, podatkovne vrste, dovoljene/sprejemljive vrednosti, pogostost posodabljanja in druge ključne informacije, s čimer zagotavljajo jasno komunikacijo, ki velja onkraj meja posamezne aplikacije. Prehod od samostojnih, ročno pripravljenih dokumentov k pogodbam, ki temeljijo na programski kodi in se nadzorujejo sistemsko, je odziv na vse večjo zapletenost podatkovnih okolij in potrebo po odgovornejšem upravljanju podatkov.

Kaj to pomeni za podjetja? Poslovni uporabniki pogosto doživljajo frustracije, ko se zjutraj prijavijo v svoje nadzorne plošče in ugotovijo, da so prikazani podatki zastareli. Uvajanje podatkovnih pogodb v delovne tokove pa podjetjem prinaša zanesljive podatkovne interakcije, ki so ključne za učinkovito upravljanje podatkov, in to, da se lahko zaposleni na podatke, ki se jim v izbranem trenutku prikazujejo v njihovi poslovni aplikaciji, res zanesejo. Že uporabljate podatkovne pogodbe?