Glej mama, brez stika!

Tehnologija NCF (Near Field Communication) obljublja marsikaj, med drugim to, da bodo nekoč naši telefoni nadomestili kreditne kartice. Na trgu je kar nekaj telefonov, ki že imajo čip NCF, pa vendar, ali lahko z njimi tudi že kaj počnemo?

NFC pravzaprav ni pretresljiva novost. V osnovi temelji na precej razširjenem RFID, in je z njim tudi združljiva. A veliki izdelovalci so končno dorekli merila in standarde, z vstopom največjih igralcev na mobilni trg pa je tehnologija dobila nov zalet. Kaj torej prinaša brezstičnost?

Kako deluje?

Pod kratico NFC se v resnici skriva več standardov in tehnologij, ki so združeni v brezstično povezovanje mobilnih naprav. Prednost nove tehnologije v primerjavi s starejšo radiofrekvenčno identifikacijo RFID je dvosmerna komunikacija. Podobno kot vsem znane pametne kartice NFC uporablja magnetno indukcijo med dvema antenama, ki sta v medsebojnem bližnjem polju. Specifikacije predvidevajo delovanje do razdalje 20 cm, v praksi pa je delovanje večinoma omejeno na nekaj centimetrov. Delovna frekvenca je v prostem radio frekvenčnem območju (znanem tudi pod kratico ISM - ki označuje industrijo, znanost in medicino), in sicer pri 13,56 MHz, hitrosti prenosa pa se gibljejo med 106 in 424 Kb/s (v prihodnosti so predvidene tudi višje). Prednost standarda je v hitrosti vzpostavljanja povezave, ta se namreč vzpostavi v desetinki sekunde, kar prinaša vrsto možnosti za poenostavitev zapletenih načinov avtentikacije. Pri prenosu se uporablja dva načina kodiranja, Millerjevo kodiranje s popolno modifikacijo in kodiranje manchester. Prvo se uporablja le v primeru najnižje hitrosti prenosa ter dveh aktivnih naprav. Zaradi višje stopnje modulacije je bolj odporno na zunanje zlonamerno spreminjanje bitov med prenosom, sam NFC pa ne zagotavlja nobene varnosti podatkov. Izdelovalci zato poskrbijo za varnost na višji ravni.

Načini delovanja

Mobilne naprave so zmožne dveh načinov povezovanja, aktivnega in pasivnega. V pasivnem načinu, ki je zelo podoben starejši tehnologiji RFID, potrebujemo napravo, ki ustvarja magnetno polje, in drugo napravo, ki to polje izkorišča za delovanje. Aktivni udeleženec se tako obnaša kot bralno/zapisovalna naprava, pasivni pa kot brezkontaktna kartica. Kartica lahko izkoristi vzbujeno polje tudi za svoje napajanje, zato je tak način povezave energijsko varčen, saj je lahko ena od naprav brez lastnega napajanja.

V primeru aktivnega načina sta obe napravi napajani in sposobni ustvarjati magnetno polje. Sporazumevanje poteka z izmeničnim prehajanjem ene od naprav v pasivni način, vedno je torej v stanju oddajanja samo ena naprava. Tak način se uporablja predvsem za komuniciranje med dvema mobilnima napravama.

Zakaj NFC

Marsikateremu uporabniku se zastavlja vprašanje, zakaj sploh potrebujemo novo obliko povezovanja, ki se na prvi pogled zdi celo slabša kot obstoječe rešitve, za primer Bluetooth in WiFi. V resnici obe omenjeni omogočata precej višje hitrosti prenosa, večjo varnost in delovanje na večjih razdaljah. A namen NFC ni prenos velikih količin podatkov, temveč enostaven in hiter način prenosa osnovnih informacij. Prav zaradi delovanja zgolj v neposredni bližini že v osnovi zmanjšuje potrebo po dodatnih zaščitah pri povezovanju, saj se naprave ne morejo povezovati med seboj zgolj zato, ker so v istem prostoru. Enostavnost standarda prinaša tudi majhno porabo energije, kar je v mobilnem svetu vedno dobrodošlo, zaradi načina delovanja je možna celo (omejena) uporaba ob izključenem mobilnem telefonu (če je druga naprava zmožna aktivnega delovanja).

Zgledi rabe

Dolgoročna vizija mobilnih izdelovalcev je predvsem uporaba tehnologije NFC pri mobilnih plačilih, torej zamenjava plačilnih kartic z mobilnimi telefoni. Tu bi NFC rabil za vzpostavitev povezave, podobno kot zdaj deluje klic ali SMS pri v Sloveniji uveljavljenem sistemu Moneta. Samo preverjanje istovetnosti in avtentikacija potekata na višji ravni, kjer za varnost skrbijo certifikati SSL in v nekaterih primerih tudi kartica SIM. A izdelovalci so našli že kar nekaj izvirnih alternativnih načinov uporabe, eno aktivnejših podjetij pri tem je Nokia, ki prek svojih dveri nfc-hub omogoča podjetjem in posameznikom izdelavo poljubnih pasivnih značk. Poudarek je predvsem na oglaševanju in trženju. Tak zgled so poslovne vizitke z vgrajeno značko, ki ima vse podatke izpisane na vizitki, s čimer uporabniku prihrani zamudno prepisovanje v telefon.

Velik poudarek je tudi na družabnih omrežjih, z NFC značko lahko dobimo dejanski fizični "Všeč" gumb za Facebook ali "Sledi" gumb za Twitter. Ob dotiku plakata s telefonom se nam odpre predprogramirana spletna stran, kjer se lahko izvede tudi že poljubna vnaprej določena akcija. Finci torej vidijo velik potencial v marketinških kampanjah podjetij, ki bi združile navidezni svet z resničnim, vez pa bi bili mobilniki z vgrajenim NFC tipalom.

Število telefonov, ki podpirajo NFC, tudi napoved za naprej.

"Resnejši" zgled rabe je olajšanje povezovanja med napravami. Za bližnjo komunikacijo med mobilnikom in drugimi napravami se pogosto uporablja tehnologija Bluetooth, ki pa zaradi varnosti zahteva precej ročnega dela, preden se povezava lahko vzpostavi. Z uporabo NFC odpravimo potrebo po ročnem vpisu gesel in potrjevanju avtentikacije. Ob približanju naprave drugi se prek brezstičnega polja izvede določitev in izmenjava gesla. Celoten proces traja silno kratek čas, tako je vzpostavitev povezave Bluetooth hitrejša kot pri običajnem postopku, potrebuje pa tudi veliko manj uporabnikovega dela, saj mora le potrditi, da se želi povezati z zaznano napravo. Od tod naprej poteka komunikacije prek modrozobega vmesnika, zato razdalja ni več omejujoč dejavnik. Podobni pristopi se rojevajo tudi pri brezžičnem vmesniku, kjer se zamisel vrti predvsem okrog preprostega posredovanja varnostne kode na javnih mestih. Tako bi uporabniki lahko kodo enostavno prebrali prek značke NFC neposredno v napravo in jim je ne bi bilo treba ročno vpisovati.

Konec koncev pa ne smemo pozabiti , da takšno tehnologijo v Sloveniji, oziroma vsaj v Ljubljani, uporabniki pravzaprav že dobro poznajo, saj na njej temelji kartica Urbana.

V praksi

Teorija se resda lepo bere, a smo tehnologijo hoteli preizkusiti tudi v praksi, kjer se stvari ponavadi razlikujejo od navedb na etiketah. Tako smo si izposodili dva Nokiina telefona 701, Bluetooth zvočnik Play 360, mobilno slušalko BH-219 in eno od značk na reklamnem plakatu.

Najnovejše Nokiine naprave pridejo z že vgrajeno programsko opremo za prepoznavanje značk NFC, na Nokiinem "marketu" je na voljo tudi program za njihovo programiranje. Prvi korak je bil poskus branja vsebine interaktivnega plakata v položaju povsem običajnega uporabnika. Telefon smo približali (dejansko se je treba značke fizično dotakniti) in na zaslonu smo ugledali poziv k obisku spletne strani, ob našem strinjanju nas je telefon odpeljal neposredno na predstavitveno stran podjetja. Pri tem nismo potrebovali nikakršnih nastavitev in znanja, telefon smo le vklopili in približali plakatu, enostavno v praksi torej deluje.

V testne namene obstaja prirejena različica priljubljenih Jeznih Ptičev.

A ker nas enostavne marketinške zvijače ne prepričajo, smo se odločili preizkusiti povezovanje s tehnologijo Bluetooth. Omenjeni Nokiin zvočnik ima na vrhu napis nfc, pod njim pa se skriva tipalo. Spet smo približali telefon (tudi tokrat smo se morali zvočnika dejansko dotakniti) in takoj zatem se je glasba iz našega telefona začela predvajati na zvočniku. V primeru parjenja s prostoročno slušalko nas je presenetilo celo to, da je telefon ob začetku parjenja slušalko vklopil, saj smo jo pred tem izklopili s pritiskom na gumb. Obeti za poenostavitev naših vsakdanjih nadleg so torej dobri.

Najbolj zanimivo je vsekakor povezovanje dveh mobilnih naprav. Prednaloženo na obeh mobilnikih smo prejeli igrico Asfalt, ki omogoča hkratno igranje več igralcev. Tu je bil proces spoznavanja nekoliko težji, najprej smo obe napravi postavili v način odkrivanja soigralca, pri čemer smo bili neuspešni, kljub vztrajnim poskusom približevanja telefonov na vse možne načine. Nato smo v vnovičnem poskusu v način odkrivanja postavili zgolj eno napravo, in tokrat je avtentikacije uspela. Povezava je nato, kot pri zvočniku, stekla prek vmesnika bluetooth. Še bolj zanimiva je različica priljubljene igrice Angry Birds, prirejena prav za promocijo vmesnika NFC. Tako lahko igramo prvo stopnjo, kot običajno, za odklep druge pa moramo opraviti določene naloge, kot je parjenje z drugo napravo, prebiranje značke itd. Vsekakor zanimiv in zabaven način spoznavanja zmožnosti brezstične povezave.

Prihodnost

Največja težava pri uveljavitvi NFC je vsekakor majhno število mobilnih telefonov z vgrajeno tehnologijo. Za hitrejši doseg večjega števila uporabnikov so tako v konzorciju GSMA nedavno sprejeli odločitev o novem standardu, ki vmesnik NFC vgrajuje v kartico SIM. Prve takšne kartice naj bi bile na voljo prihodnje leto, vsi večji mobilni operaterji pa so že napovedali njihovo uvedbo v svojih omrežjih. S tem bi tehnologijo približali večjemu številu uporabnikov, saj ne bi bili več vezani na nakup katerega od trenutnih pametnih telefonov z brezstičnim vmesnikom.

Največje upe polaga industrija v mobilno plačevanje, zato se veliko pozornosti posveča prav razvoju rešitev za to področje. Hkrati razvijajo rešitve za nadomestitev nekaterih osebnih dokumentov, dostopnih kartic, ključev itd., s čimer bi združili večino vsebine vaše denarnice v eno samo napravo.

Vsekakor pa je pričakovan velik vpliv tudi na družabna omrežja, vzpostavljanje stikov med napravami, nove zmožnosti igric in podobno, kjer se vrti veliko denarja in so posegi precej manj težavni z vidika varnosti.