Google brez posluha

Mediji, ki se ubadamo z modernimi tehnologijami, smo že nekoliko vajeni pisanja člankov, v katerih raziskujemo ozadja naše majhnosti v praksi. Itunes, Paypal, Netflix in še bi lahko našteli storitve, zaradi katerih smo dolga leta z zavistjo zrli v prebivalce prepoznavnejših držav. A to še niso bile zares pomembne stvari.

Googlovo znanje o stanju cest se ustavi na slovenski meji, Bingovo pač ne.

Ko se, denimo, odpravljamo na drugi konec države podpisat kako pomembno pogodbo – če ste eden tistih v črnih audijih – ali pa z otroki v nedeljo na daljši izlet, je danes že malone neizogibno, da so nam ves čas na voljo čim natančnejši podatki o razmerah na cestah. Povezave so, podatki so, nekdo mora le najti poslovni interes, da nam jih urejene posreduje. Takih storitev in pripadajočih aplikacij je že kar nekaj, v oči pa bode, da zadeva ne deluje v okviru Googlovih zemljevidov. Pri nas.

T. i. Google Traffic namreč lepo prikazuje pet do deset minut staro stanje na avtocestah, hitrih cestah in okolici večjih mest, poleg tega si je mogoče ogledati tudi precej zanesljive napovedi, ki temeljijo na minulem prometnem dogajanju. A izrisovanje se neusmiljeno neha na avstrijski, italijanski, madžarski ali hrvaški meji s Slovenijo. Poleg tega hiter pogled naokrog izda, da storitev deluje v praktično vseh državah EU, če pa koga potolaži, v Andori, recimo, prav tako ne. Dobro, rekli smo že, da alternativne storitve so na voljo, a Google je vendarle Google. Za uporabnike Androida je Google Maps že nastavljena izbira, ki se jo običajni uporabnik le redko loti zamenjevati.

Užaljeni smo se zapodili po odgovore, a – da ne zavlačujemo preveč – z Googla jih nismo prejeli. Čeprav smo vprašanja kakih štirinajst dni vztrajno razpošiljali na najrazličnejše naslove in »zveze«. Za nepoučene, gre za zelo običajno ravnanje piarovcev z Mountain Viewa. Smo se pa spomnili, da je domače podjetje Klika pred časom v Sloveniji za Google omogočilo delovanje storitve za javni prevoz Google Transit. Pogovarjali smo se z Gregorjem Reboljem in Rokom Štebetom in izvedeli, da je problem delovanja Google Traffica pri nas najverjetneje v pobudi. Nekdo bi se moral spomniti in domače prometne podatke prirediti v obliko, ki bi omogočala prehod skozi Googlove APIje oz. aplikacijske programabilne vmesnike, kot jim rečemo. V primeru Google Transita je bila pobuda na strani Klikinih programerjev, ki so sami stopili v stik s predstavniki Slovenskih železnic in Ljubljanskega potniškega prometa ter si izborili podatke o javnih prevozih, nato pa jih ustrezno formatirali za delovanje v Googlovih storitvah.

Še bolj zanimiv je podatek, da stanje prometa v Sloveniji lepo deluje pri konkurenci, namreč pri Microsoftu na Bing Maps. Če smo prej pri Androidih omenili že nastavljene Google Maps, je pri Microsoftu enako z Bing Maps. Microsoftovci so bili nekoliko zgovornejši od kolegov in so nam povedali, da zadeva deluje v partnerstvu s Here Maps. To ni nič čudnega, saj gre za nekdanji Nokiin oddelek, ki se je prej imenoval Navteq, pa Ovi in nato še kratek čas Nokia Maps. Ukvarjali so se s kartografiranjem sveta, da bi izdajali precej, precej solidne in redno osvežene zemljevide. Microsoft pa je, kot vemo, lastnik Nokia Mobile. No, od letošnjega avgusta je Here prodan nemškemu avtomobilskemu koncernu Audi, Daimler in BMW, zato bo v prihodnje zanimivo spremljati vire prometnega dogajanja na Bingu.

Bing se napaja iz Here Maps, slednjega pa napajajo tudi uporabniki te aplikacije.

Zakaj so taki partnerji pomembni? Podjetja, katerih dejavnost so zemljevidi in prometna vsebina, imajo namreč dokaj omejen nabor poti do podatkov. Nekatera sklepajo partnerske pogodbe s podjetji, ki imajo v vsakem trenutku na cestah večjo flotiljo vozil. Denimo taksi, kurirske in reševalne službe … Njihova vozila ves čas sporočajo svojo lokacijo in hitrost vožnje, iz tega pa je mogoče z analizo zadostne količine vozil izračunati, kakšno je kje stanje in kje so zastoji. Drugi črpajo uradne podatke upravljavcev cest, spet tretji se pogodijo s kakim ponudnikom mobilne telefonije ali oblačnih storitev, ki se uporabljajo med vožnjo. Gibanje njihovih uporabnikov po cestah spet da zadostno maso podatkov za solidne prerokbe. Here Maps ubira vse te poti, največ pa mu zagotovo pomaga od uporabnikov verjetno pretežno spregledano opozorilo, da z zagonom aplikacije soglašajo s pošiljanjem svojih lokacijskih (in drugih) podatkov. In s tem prispevajo v košaro podatkov, iz katere se nato prikazuje stanje. Tudi Google ima pri nas zagotovo dovolj uporabnikov, da bi lahko vsaj tako zagotovil prikaz osnovnega stanja na cestah, a interesa očitno ni.

Ker so ceste pri nas državne, smo preverili tudi uradne dejavnosti na tem področju. Pri nas je skrbnik cestnih podatkov Prometno-informacijski  center (PIC), ki deluje v okviru DARSa. Njihovi podatki sicer sami ne zadostujejo za Googlov ali Bingov način obveščanja, so pa dokaj natančni glede konkretne vsebine dogodkov na cestah. Torej, kaj se je kje zares zgodilo in zlasti za dogodke, ki jih je moč napovedati, denimo vzdrževanja. Spremljamo jih lahko na www.promet.si, na voljo pa je tudi kar nekaj telefonskih aplikacij, ki podatke črpajo od tam.

Tudi TomTom zelo dobro ve, kaj se dogaja s cestami v naši okolici.

Povprašali smo jih in povedali so nam, da so doslej v sodelovanju z Darsovimi službami, ki se ukvarjajo s prometom, pa s pristojnimi na ministrstvu za infrastrukturo, že stopili v stik z nekaj največjimi svetovnimi ponudniki storitev za stanje prometa. Kot so pojasnili, predvsem zaradi interesa, da v Sloveniji vzpostavimo enoten sistem čim bolj natančnega spremljanja gostote prometa za celotno državno cestno omrežje. Kot sem omenil, njihovi podatki sami zase niso dovolj za kakovostno storitev,  zato si želijo izmenjati podatke z velikimi svetovnimi ponudniki. Z nekaterimi so stopili v stik na lastno pobudo, drugi so se oglasili sami. Zainteresirani so praktično vsi, nekateri jih tudi že uvrščajo v svoje sisteme. Med njimi pa za zdaj ni Googla. S Here Maps, denimo, poteka poskusna faza sodelovanja. Na PIC so še poudarili, da sami niso edini vir prometnih podatkov za Slovenijo in da bi lahko Google podatke o gostoti prometa pri nas pridobil tudi iz kakega drugega vira, pa jih očitno še ni. Drži pa, da države od leta 2008 dodajajo postopoma in morda še pridemo na vrsto. Češko in Slovaško so, denimo,  začeli upoštevati leta 2011.

Dotlej pa nam preostane le kisla tolažba s primerom Andore. Zlasti če ste med tistimi, ki sovražijo odstranjevanje in nameščanje aplikacij.

Dodatek:

19. novembra je Google v Zemljevide testno postavil tudi prometne informacije v Sloveniji. O tem pišemo v tej novici.