Google nima pojma
Tik preden smo vsi pobegnili na počitnice, se je dogodila Googlova konferenca I/O, ki jo velikan spletnega iskanja nadvse rad uporabi za prikaz najbolj kulskih stvari, ki jih razvija. Zdaj, ko je Android med geekovsko populacijo najboljša stvar po narezanem kruhu, so take predstavitve še posebej zanimive. Zato vsako leto postajajo večje, bolj pompozne in pritegnejo širše množice. Te se morajo zadovoljiti s prenosom po spletu, kajti število udeležencev je omejeno. Z razlogom, kajti sam dogodek je še vedno namenjen razvijalcem, ne pa firbcem, ki bi z navdušenjem pobasali napravice, ki jih na I/O googlovci nadvse radi delijo zastonj.
Tudi letos so udeležencem podarili kar tri, vse predstavnice družine Nexus: telefon, tablico Nexus 7 in sobni spletni predvajalnik Q. Češ, tukaj imate, fantje, razvijajte. Razumljivo pa v darilnih vrečkah ni bilo najbolj smelega projekta, očal Glass (lahko si naročil razvijalski komplet za par jurjev dolarjev), ki jih je Sergej Brin predstavil s pravo kaskadersko točko, v kateri so nastopali padalci, plezalci in kolesarji. Slednji so svoje adrenalinsko početje v živo prenašali prek Hangouta. Ni čudno, da polovica Googlovih zaposlenih v Mountain Viewu meni, da je njihov direktor Tony Stark (sicer znan tudi kot IronMan). Druga polovica je prepričana, da je Batman. Še posebej, ker ima Sergej na službenih strežnikih, kamor nalagajo novo kodo, rezerviran nič kaj majhen košček, do katerega ima dostop le on. Baje so tam skriti neki gradbeni načrti in drugi podatki, ki s podjetjem navidez nimajo nikakršne povezave. So pa - spet baje - videti blazno kul in futuristični. Ko slišiš kaj takega, te sploh ne zanima več, ali je resnično ali ne, ker si želiš, da bi bilo.
Če imaš direktorja, za katerega si želiš, da bi bil heroj iz stripa, potem zunanjemu opazovalcu postane malo bolj jasno, da ljudje, ki delajo za Google, sveta okoli sebe ne dojemajo tako kot običajneži. Ves čas predstavitve s konference I/O me je namreč neprijetno spreletavalo, da poslušam ene najbolj inteligentnih ljudi na svetu, pa se očitno ne zavedajo kaj dosti, kako ta svet sploh deluje. Pogruntajo si krasno napravico, kot je Nexus Q, ki jo krmiliš kar s telefonom. Krasno! Nakar povejo, da je zamišljena kot družabna naprava in središče zabave s prijatelji. Da jo lahko krmili vsak. Resno? Še nikoli niso na kaki zabavi srečali obvezno navzočega zoprneža, ki bi za lastno veselje zbrisal celoten seznam glasbe in ga nadomestil z najbolj zlajnanimi vižami iz reklam ali pohotnim pornografskim stokanjem? Oziroma, da bi naključnež s ceste med poskočnice vrinil govore Slavoja Žižka? No, morda so bili vsaj toliko pametni, da bi moral telefon z napravo najprej spariti prek NFC. Povedali tega sicer niso. Itak je bil Nexus Q v prikazani obliki kratkega veka. Kolikor slišim, so ga že upokojili, vsem prednaročnikom bodo staro napravo podarili, potem pa dobijo novo, izboljšano različico povsem zastonj. Tudi to je v današnjem svetu, kjer je važen samo dobiček, samo po sebi dokaj nezaslišano.
Podobno so ga pihnili pri prikazu novosti v Googlu+, omrežju, ki definitivno noče umreti, kot so mu vse leto napovedovali razni analitiki. Zadnja razširitev je prinesla "dogodke", ki so znova zamišljeni nadvse kulsko. Ne gre zgolj za povabila in potrditev udeležbe, marveč sam dogodek živi v koledarju, udeleženci lahko nalagajo slike, nakar jih pametni sortirni algoritem zna razporejati časovno, po avtorju ali celo ljudeh, ki so na njih. A glej ga zlomka, ob vsem tem so pozabili na omejitve, komu lahko povabilo pošlješ. Še isti dan so bili uporabniki zasuti s kopico povabil - in najbolj na udaru so bile znane osebnosti. Ustvarjen je bil celo krog, v katerem so se zbrali vsi, ki so hoteli Wila Wheatona, znanega igralca in geeka, spraviti ob živce s povabili na zabave.
Star pregovor pravi, da nikoli ne gre pripisovati zlobi tega, kar lahko pripišeš neumnosti. A spletna raja je vse prevečkrat dokazala, da neumnost in zloba hodita z roko v roki. Kot pravi internetni meme, zato ne moremo imeti lepih stvari. Takoj jih bomo uporabili za nečedna početja. Project Glass, porečete? Snemanje lastnega življenja? Ne spadam med blazne perverzneže, a moja prva misel je bila: v trenutku, ko bo reč na policah, jo bodo uporabili snemalci porno filmov in Hangout bo največja spletna orgija.
Zato je na mestu vprašanje, koliko so genialci res oddaljeni od resničnega sveta, da vidijo in nam prodajajo neke idealizirane različice? Da niti ne pomislijo, da je človeštvo pokvarjeno, umazano in bo njihove proizvode definitivno uporabilo za nizkotne namene, če je to le mogoče - potem so povsem šokirani, ko se to dejansko zgodi. Zaposleni v Googlu me zategadelj spominjajo na Leonarda iz Quirma, da Vincijevo knjižno različico iz serije Discworld, ki jo piše Terry Pratchett. Stric je zaprt v majhni sobici v Patricijevi palači, kjer ustvarja najbolj čudovite izume - mimogrede pa kot umske vaje ustvarja orožje za množično uničevanje in naivno misli, da bi ga bilo moč uporabiti v rudarstvu ali pri podobnih težkih delih. Ko mu omeniš, da bi bilo mogoče z eno takih naprav v vojni uničiti celo mesto, pa zgroženo odvrne, da nihče pri zdravi pameti tega ne bi napravil. Zato je zaprt pred zunanjim svetom in se ga sploh ne zaveda. Ker je svet v njegovi glavi dosti bolj čudovit. Taki ljudje so človeštvu nevarni. A brez njih ne bi bilo razvoja. Ta svet potrebuje več Tonyjev Starkov.
Polovica Googlovih zaposlenih v Mountain Viewu meni, da je njihov direktor Tony Stark. Druga polovica je prepričana, da je Batman.