Googlov Chrome OS

Google je skoraj leto dni pred predvideno objavo lastnega operacijskega sistema za osebne računalnike poslal v javnost prvo delujočo kodo. Ta sicer razočara zaradi svoje nedokončanosti, a hkrati navduši zaradi preprostosti zamisli. Ali res govorimo o operacijskem sistemu in okolju, ki bi lahko nekega dne konkuriral, celo nadomestil današnje operacijske sisteme, kot so Windows, Mac OS in Linux? Odgovor leži v oblaku.

V bistvu je zelo malo razlogov, zakaj bi se danes zares ukvarjali s preizkušanjem Chrome OSa. Je preveč okleščen in ne ponudi nič dodatnega, kar ne bi mogli narediti samo z brskalnikom Chrome (ali tekmeci) na današnjih operacijskih sistemih. Razkritje projekta že v tej fazi je tudi nekoliko netipična poteza za Google. Podjetje je sicer znano po tem, da objavlja še razvojne različice storitev, vendar so bile doslej večinoma polno funkcionalne. Chromium OS to zagotovo ni, zato se upravičeno sprašujemo, kje je motiv za tako zgodnjo objavo.

Ne glede na to pa Crhome OS ni "brezvezen" projekt. Ideja, ki je v ozadju, ima potencial in na področje operacijskih sistemov prinaša inovacije, ki smo jih že zelo pogrešali na tem segmentu. Google ima kljub temu pred seboj še trdo in dolgo pot, da bo naredil sistem, ki bo lahko tekmoval s sedanjimi. Uporabniki namreč nismo prav navdušeni nad tem, da bi pogrešali nekaj, kar danes že uporabljamo, pa naj gre za še tako inovativen izdelek. Videti bo treba, kako se bo Google spopadel s takimi zadevami, kot so zunanje naprave, gonilniki zanje, pospeševanje grafike in video posnetkov s strojno opremo, delovanje brez navzočnosti omrežne povezave.

Za prijavo v sistem uporabimo kar obstoječi račun na Gmailu.

Preklop med "okni" je v bistvu preklop med spletnimi stranmi v brskalniku.

Chrome OS bo v primerjavi z drugimi operacijskim sistemi zelo "lahek" izdelek, ki bo najbrž za delovanje potreboval precej skromnejšo strojno opremo kot današnji računalniki. To po eni strani pomeni, da ga bomo lahko uporabljali na čemerkoli (seveda ob podpori gonilnikov), pa tudi to, da bo Chrome OS najbrž mogoče poganjati na še cenejših sistemih, kot so, denimo, današnji netbooki. Google sicer ne želi še špekulirati o ceni računalnikov s Chrome OS, vendar že dovolj pove to, da bo operacijski sistem vsaj v osnovni obliki brezplačen.

S stališča arhitekture je Googlov operacijski sistem sila preprost. Če odmislimo strojno opremo in nekoliko prilagojeno sistemsko programsko opremo (firmware), predvsem v smislu funkcij za enostavno ponastavitev sistema, celota temelji na jedru Linuxa. Nad tem so še upravitelj oken in nekaj sistemskih knjižnic (WiFi, 3G telefonija, OpenGL, upravljanje energije ...), potem pa že pride na vrsto kar spletni brskalnik. Skratka, Chrome OS za delovanje uporablja le delček Linuxa, pa še na temu razvijajo povsem unikatne storitve.

Ogledali smo si prvo javno dostopno različico, ki je bila nameščena v navidezni računalnik (Vmware Workstation), opremljen s 512 MB RAM. Prva različica je tako okleščena, da je Google niti ne imenuje s polnim imenom Google Chrome OS, temveč tako kot pri brskalniku z eksperimentalnim imenom Chromium OS. Za preizkus sistema moramo imeti veljaven račun na Gmailu. V OS se namreč prijavimo s tem računom. Verjetno bodo tako v prihodnje omogočili, da bodo iste računalnike lahko uporabljali ljudje z različnimi računi.

Uporabniki se takoj po zagonu srečajo z že znanim videzom brskalnika Chrome, skupaj z zavihki in bližnjicami do priljubljenih spletnih storitev v obliki ikon. En zavihek, imenovan aplikacije, je fiksen in ga ni mogoče zapreti. Poleg brskalnika je videti bolj malo drugega. Recimo upravljalnik oken. Ali pa ikono, ki prikazuje stanje akumulatorja (če imamo prenosnike). Prav tako lahko vključimo ali izključimo omrežno povezavo (brezžično in ožičeno).

Za preklop med programi oz. delujočimi spletnimi storitvami rabi orodje, ki po videzu spominja tako na Expose iz Mac OS X kot tudi na Flip3D v Windows. Posamezni programi so videti kot pomanjšane sličice oken, izberemo pa jih s klikom nanje. Chrome OS podpira tudi obvestila v obliki sporočil, ki se prikažejo na desni spodnji strani zaslona. Tu vidimo obvestila o novi pošti, nova trenutna sporočila in alarme, sprožene iz koledarja.

Kako nedokončan je Crhomum OS, priča dejstvo, da trenutna različica sploh nima orodja za izklop operacijskega sistema. Ne moremo niti zamenjati ločljivosti, ki je v privzetem načinu delovanja precej nizka in se nekatere stvari zato v brskalniku ne prikazujejo povsem pravilno.

Ena od prednosti Chrome OS, pa tudi cilj razvojne ekipe, je hiter, po možnosti kar trenuten zagon sistema. Trenutna različica rabi menda pri razmeroma skromni opremi okoli 7 sekund, to pa je bistveno hitreje kot katerikoli drug operacijski sistem. Pa še vedno ni bila izrečena zadnja beseda, menda bo končna različica omogočala skoraj trenutni zagon.

Namesto lokalnih aplikacij z ikonami prikličemo priljubljene spletne storitve.

Sistem lahko širimo z dodatki za Chrome.

Zanimiva je trditev Googla, da bo Chrome OS podpiral le pomnilniške sisteme Flash RAM. Navadni diski ne pridejo v poštev. Najbrž zato, ker želijo zelo omejiti hrambo podatkov krajevno. Sistemi s Chrome OS naj bi imeli le toliko prostora, da bo ta deloval kot medpomnilnik in začasni podaljšek oblaka, ko omrežne povezave ne bo na voljo.

Celoten Chrome in Chrome OS močno stavita na HTML5, zlasti kar zadeva podporo za grafiko in video. Toda grafični vmesnik je v tej obliki dokaj skromen, daleč od današnjih, kot je, denimo, DirectX v Windows. To najbrž pomeni, da vsaj na začetku ne moremo pričakovati podpore za spektakularno 3D grafiko v visoki ločljivosti.

Google je na javni demonstraciji prikazal način prepoznave in priključevanja zunanjih naprav, ki v bistvu spominja na Plug and Play v Windows. Za operacijskim sistemom je, kot kaže, kljub vsemu datotečni sistem, ki uporablja drevesno strukturo. Ta bo po vsej verjetnosti prikrita uporabnikom.

Ena od prednosti Chrome OS je nedvomno drugačen položaj glede varnosti v primerjavi s tradicionalnimi operacijskimi sistemi. Ker bodo tako programi kot podatki v oblaku, verjetno ne moremo govoriti o okužbi z virusi v krajevnem računalniku (vsaj za zdaj ne). Prav tako je Google predvidel, da se bo sistem samodejno posodabljal iz spleta. Če bo operacijski sistem naletel na težavo ali manjkajočo kodo, pa seveda tudi posodobitve, jih bo sproti prenesel iz interneta. Nespremenljivo jedro, ki bo omogočalo nalaganje in povezavo prek interneta, pa bo najbrž shranjeno kar v pomnilniku ROM. Še to, podatki, ki bodo začasno shranjeni v krajevnem pomnilniku, bodo šifrirani in odporni proti "trdim" poizkusom vdorov.

Če smo po eni strani navdušeni nad preprosto rabo aplikacij v internetnem oblaku, se moramo zavedati tudi cene, ki jo s tem plačamo. Pozabite na kakršnokoli združljivost z obstoječimi "krajevnimi" programi, ne glede na operacijski sistem. Razmišljati bo treba na drugačen način. Seveda pa ima Googlov pristop tudi nekatere temne plati - že v osnovi namreč izključuje konkurenco. Ker je tu Chrome OS temelj, uporabniki ne bodo imeli možnosti uporabe alternativnega brskalnika, denimo priljubljenega Firefoxa. Ali je to modra poteza, bo pokazal šele čas.

Vprašanje je, kaj bo na voljo v tako imenovanem odklopljenem (offline) načinu delovanja. Google ne kaže zanimanja, da bi to kaj dosti razvijal. Morda pa je to priložnost za neodvisne razvijalce programov in pravzaprav poglavitni razlog, da je Google kodo za Chrome OS objavil tako zgodaj. Toda dejstvo je, da storitve v oblaku včasih ne delujejo, tudi če imamo omrežno povezavo. Ali bo Google dokazal, da to ni tako pomemben dejavnik, bomo šele videli.

Google ima zdaj torej v razvoju dva operacijska sistema - Android za pametne telefone (in morda še kaj več), Chrome OS za osebne računalnike, predvsem preprostejše, kot so netbooki, nettopi. Toda Sergej Brin je že namignil, da bi se utegnila oba operacijska sistema sčasoma zliti v enega. Google s svojimi operacijskimi sistemi torej stavi na preprostost, tako kot pri večini svojih izdelkov in spletnih storitev.

Toda dejstvo je, da vsi programi in podatki danes niso v spletnem oblaku in najbrž tudi jutri ne bodo. Chrome OS morda tu prehitro in preveč drastično seka povezavo s preteklostjo in sedanjostjo. Prav mogoče je, da bo (vsaj) na začetku zato prej pomožen kot pa glavni operacijski sistem. Po drugi strani pa ne moremo pozabiti, da je vse, kar ponudi Chrome OS, na voljo že danes, in to zastonj. Dovolj je, da pogledamo eno od priredb Linuxa. Prav zato nekateri pravijo, da bo morda Chrome OS velik uspeh ali pa bo največji neuspeh Googla. Rezultat bo pokazal čas.

Google Chromium OS

Kaj: Zametek operacijskega sistema.

Izdeluje: Google, www.chromium.org/chromium-os.

Za: Preprostost arhitekture, hiter zagon, majhna poraba sistemskih sredstev, previden odklopljen način dela, dober brskalnik.

Proti: Zelo nedokončan projekt, ni združljiv z obstoječimi lokalnimi aplikacijami, ni izbire alternativnih brskalnikov.