Gostujoče pero: Kakovost je vedno najcenejša
V vsakdanjem življenju se srečujemo z dilemo iskanja vrednosti – zapraviti več za kakovostne izdelke ali privarčevati in kupiti izdelke ceneje. Na žalost se na koncu vedno izkaže, da cenejše izdelke vprašljive kakovosti dolgoročno preplačamo. Naj bo to izbira športnih copat, pohištva ali avtomobila. Ta dilema ni tuja niti poslovnemu svetu, kar je seveda logično. Ideja poslovanja je ustvariti čim večji dobiček, v to enačbo pa seveda sovpada zmanjševanje stroškov.
Peter Süssinger, EGAL, d. o. o.. vodja razvoja poslovanja
V konkurenčnem svetu je ideja zmanjševanja stroškov, žal, malce zavila iz svoje smeri. Podjetja bi morala zmanjševati stroške, ki so za njihovo poslovanje nepotrebni oziroma pristranski, ne pa tudi stroškov investicij, od katerih podjetje živi. To meri predvsem na investicije v IT-infrastrukturo, ki je temelj poslovanja v dobi digitalizacije oziroma digitalnih transformacij podjetij.
Raziskave priznane mednarodne raziskovalne institucije Uptime Institute kažejo, da so za kar 30 % izpadov podatkovnih centrov v letu 2018 krive napake omrežja. V raziskavi so ugotovili še, da so se napake omrežja med letoma 2016 in 2018 potrojile. Če odmislimo življenjsko dobo aktivne IT-opreme (strežniki, usmerjevalnik ipd.), se tu pojavljajo še napake v pasivni infrastrukturi oziroma v strukturiranem ožičenju, ki z naraščanjem potreb po pretoku podatkov odpoveduje predvsem zaradi pomanjkanja kakovosti in vprašljivega načina vgradnje. Ta segment je, žal, najbolj podcenjen pri investitorju ali integratorju. Na prvi pogled je to logično, saj vsi poznamo rek »kabel je kabel«. Toda tudi avto je le avto, a zakaj potem večina ljudi vozi prestižne nemške avtomobile, če bi se lahko odločili tudi za veliko cenejše? Toda ostanimo pri IT-infrastukturi – tu v naši regiji še vedno opazujemo pomanjkanje osnovnega znanja strukturiranega ožičenja. Kar seveda razvrednoti celotno področje, ki je na koncu polno izdelkov vprašljive kakovosti, čeravno z »ugodno« ceno. Tu pa se opečejo ravno tisti, ki se na ta segment spoznajo in vedo, da za kakovostno rešitev potrebujemo tudi malce večjo investicijo.
Pravijo, da je najcenejša rešitev najboljša le takrat, ko jo plačamo, in to je v segmentu strukturiranega ožičenja vedno prej pravilo kot izjema. Vgrajeni kabli, ki nikoli niso bili preverjeni, vtičnice, kjer se kontakt neprestano prekinja – to sta le dva najpogostejša primera takih poceni rešitev. Odpravljanje teh težav zna biti dolgotrajno in zato drago. Potreben je čas, da se težave odpravijo, potrebne so nove investicije za morebitno menjavo opreme. Najbolj obremenjujoče za podjetje pa je zagotovo dejstvo, da se zaradi takih napak pojavljajo motnje v poslovanju. Vprašajmo se torej: ali si res lahko privoščimo poceni rešitve, in to na področju, kjer so te le drobiž v morju aktivne opreme IT? Treba se je tudi zavedati, da je to investicija, ki bo v podatkovnih centrih, zgradbah in pisarnah vgrajena za dobo naslednjih 15 do 25 let. Odločiti se je torej treba, ali bomo »varčevali« in v tej dobi neprestano odpravljali omenjene težave ali pa bomo ob pomoči kakovostne infrastrukture pozabili, da težave v tem segmentu sploh obstajajo.
Če se je trend investicij v aktivno opremo obrnil v pravo smer, kjer se kupuje oprema proizvajalcev, kot so Cisco, HP, Dell in ostali priznani proizvajalci tovrstne opreme, gre trend investicij v opremo, ki jih povezuje, še vedno v napačno smer. Tu je ozko grlo. Vsa ta draga aktivna oprema ne pomaga prav dosti, če je ne moremo izkoristiti tako, kot bi jo lahko. Sploh pa, če kabel velja za temelj IT-infrastrukture, ga lahko metaforično uporabimo kot cesto za podatke, ki se prenašajo po našem omrežju – čemu kupiti ferrarija, če smo obdani z makadamskimi in s kolovoznimi cestami? Saj cesta je tudi samo cesta, kajne?
Izpadi podatkovnih centrov. Vir: Uptime Institute