HDV s pospeškom

O zahtevnosti urejanja videa HDV, predvsem zaradi velikih strojnih zahtev, smo že pisali. Zato smo si ogledali enega od strojnih dodatkov, ki zelo olajša delo z močno stisnjenim videom visoke ločljivosti.

To je Canopusov NX for HDV, ki ga je mogoče dobiti v obliki kartice PCI-E ali PCI-X. Število priključkov na Canopusovem NX sicer ni ravno razlog za pretirano veselje. Na voljo je priključek firewire, vhodi in izhodi za S-video, kompozitni video in priključek za zvok. Za več veselja pa je treba seči v žep in osnovno različico razširiti še z dodatnim modulom s priključki za vgradnjo v ohišje računalnika ali katero od dodatnih kartic, ki dodajo tudi izhode SD ali HD. Seveda pa to kartico krepko podraži - razširitev z npr. priključkom HD out lahko v spletu kupimo za okrog 900 evrov. Namestitev Canopusovega NX je enostavna, gonilniki se namestijo v enem zagonu, hkrati pa lahko namestimo še katerega od dodatnih programov, npr. program za izdelavo preproste glasbe za ozadje.

Kartica ne bi pomenila veliko brez ustrezne programske opreme za nelinearno montažo videa. Z ustreznimi dodatki je sicer možno kartico za prikazovanje HD slike na zaslonu uporabljati tudi s programi, kot so After Effects ali celo Premiere, a za pravi izkoristek je nujno uporabljati prav določen program. Pri Canpousovi kartici je to lastna rešitev, imenovana Edius. Zadnja različica, ki smo jo dobili na preizkus, je 4.51, glede na različici 3 in 4 pa ima Edius povsem prenovljen videz vmesnika, ki je manj "industrijski".

Program omogoča večstezno nelinearno urejanje videa, pri čemer je na isti časovnici mogoče kombinirati različne tipe video zapisov. Podprti so številni formati, tudi kopica "posebnih" zapisov HD, kot sta npr. Canonov 1080/25f ali JVCjev 720/50p, pa tudi druge oblike MPEG-2, video DV, nestisnjen video in druge. Dodan je sicer tudi Canopusov odlični programski prekodirnik med različnimi zapisi ProCoder, vendar v okrnjeni različici Express.

Canopusov program je sicer hitro obvladljiv, saj je vmesnik zelo čist, je pa res, da ima nekaj čudaških rešitev, ki so na začetku moteče. Predvsem to velja za nenavadno razlikovanje med filtri in maskiranjem slike. Ena steza videa je namreč razdeljena na "podtrakova". Na enega polagamo filtre, prek drugega pa lahko režemo robove slike, sliko prestavljamo, večamo ali manjšamo in video maskiramo s kromo (torej barvo oziroma svetlobo na sliki). Vendar smo pri tem omejeni, saj lahko uporabimo le eno kroma masko in le en učinek za oblikovanje slike v sliki (z dvo- ali tridimenzionalno vrsto preoblikovanja okvira slike). Ustvarjanje bolj kompleksnih izrezov in mask je tako omejeno in oteženo, prav tako razvrščanje zaporedja učinkov, saj maskirnega učinka ne moremo, recimo, položiti med dva barvna filtra, kot je mogoče pri večini konkurentov. Zelo omejena je tudi avtomatizacija učinkov, saj je mogoča le za učinke, ki oblikujejo sliko v sliki, za druge filtre in učinke pa ne. Omejeno je tudi delo z zvokom, saj je malo orodij, mešalna miza pa je zelo skromna.

Vendarle pa je mogoče s Canopusom povsem spodobno montirati, za zahtevnejše obdelave in avtomatizacije (tudi animacije) pa je tako ali tako boljša uporaba namenskih programov, kot je npr. After Effects.

Je pa delo pri projektih zelo pregledno, projektno okno ponuja dober pregled nad gradivom, projekti lahko imajo večje število sekvenc. Sekvence je mogoče vstavljati tudi v druge sekvence - zadeva, ki jo poznamo iz npr. Premiera ali Liquida. Tako lahko veliko bolje urejamo obsežnejše projekte z več sekvencami, ne da bi delo na časovnici postalo nepregledno.

No, v vsakem primeru nas je najbolj zanimalo, kako se obnese v kombinaciji s strojno podporo. In rezultat je več kot dober. Delo z več stezami videa HDV namreč postane dokaj normalno. Dobro, ob večjem številu stez in uporabi zahtevnejših učinkov (kot je npr. mehčanje ali barvno maskiranje) je moči na štirijedrnem preizkusnem računalniku sicer kaj hitro zmanjkalo, a je mogoče v tem primeru preračunati sliko za tisti del, kjer je zahtevnost prevelika - ker tudi v tem primeru računanje poteka strojno podprto, je seveda precej hitrejše, kot če bi delali brez kartice. Dodatno zmogljivost je mogoče pridobiti z rabo Canopusovega visokoločljivostnega kodeka HQ, saj je ta bistveno manj stisnjen, vsaka sličica pa je zapisana zase in stisnjena zgolj kot sličica (t. i. intraframe stiskanje). HDV, nasprotno, uporablja zelo dolge skupine slik (t. i. GOP), ki jih stisne glede na prvo sliko v skupini (pri 1080 kar 25 v skupini). Ob tem Canopusov HQ zagotavlja tudi boljšo kakovost slike ob rabi učinkov, saj je slika zapisana v YUV obliki kot 4 : 2 : 2 (kar pomeni, da so ohranjene vse barvne informacije), medtem se pri zapisu HDV (in tudi DV) polovica barvne informacije izpušča (4 : 2 : 0). Res pa je, da je v tem primeru na udaru disk, saj lahko ob večanju števila stez postane ozko grlo montažnega sistema. Velikost pretoka ob rabi Canopusovega HQ je namreč do 70 megabitov na sekundo, medtem ko HDV v ločljivosti 1440 × 1080 pik rabi le 25 megabitov na sekundo.

Učinkov je precej, pregledno so zbrani v drevesni strukturi in razdeljeni v nekaj kategorij, kot so filtri, prelivi, zvok ... Učinkov sicer ni toliko kot v kakem drugem programu (npr. Liquid), a jih je dovolj za večino namenov, večina kičastih učinkov, ki jih premorejo nekateri drugi programi, pa je tako ali tako skorajda neuporabna. Filtri za barvne korekcije so solidni, na voljo so mehčanja, poudarjanja robov in tudi filmski učinek, ki je videti solidno. Škoda le, da je za Canopusov Edius na voljo bistveno manj dodatnih učinkov in filtrov kot za npr. Premiere. Omenimo še, da je tudi program za dodajanje napisov in grafik precej siromašen. Omogoča sicer precej učinkovito določevanje videza, ne pa tudi kakršnekoli animacije besedila, dela v več ravninah ...

Kljub vsemu je program dovolj dober tudi za resno delo in, kot rečeno, zaradi preglednega vmesnika zelo hitro obvladljiv. V kombinaciji s strojnim dodatkom za HDV pa je tudi neverjetno učinkovit pri delu z videom visoke ločljivosti. Ob takem poskoku zmogljivosti je mogoče požreti tudi kakšno omejitev ali "samosvojost" programa Edius. Premiere npr. omogoča kar nekaj več funkcionalnosti, a so zanj na voljo le dražje strojne rešitve, kot je npr. Matroxov RT.X2, ki pa ga ta čas pri nas sploh ni mogoče dobiti, oz. je dobavljiv le po naročilu.

Canopus smo preizkušali na zmogljivem štirijedrnem računalniku PCX, ki ga je posodilo podjetje Avtera.

Canopus Edius NX for HDV

Prodaja: Rap-ing, www.rap-ing.si.

Cena: 992,8 EUR.

Strojna oprema: Kartica za strojno pospešeno obdelavo videa.

Za: Močno pohitri delo z videom visoke ločljivosti.

Proti: Dela le s programom Edius, malo priključkov v osnovni izvedbi.

Programska oprema: Program za nelinearno večstezno montažo videa.

Za: Pregleden in enostaven vmesnik, možnost rabe več vrst videa na isti stezi, lastni kodek HQ poveča kakovost in hitrost dela.

Proti: Omejeno kombiniranje kroma mask in učinkov, slabo delo z zvokom, omejene možnosti avtomatizacije, povprečen modul za vstavljanje napisov.