Hiter zagon za odslužene

Moderni mini prenosniki, "netbooki", so uvedli koncept hitrega zagona sistema, ki zagotavlja predvsem domala takojšen dostop do interneta, krajevnih in spletnih storitev. Toda s primerno programsko opremo lahko enako dosežemo tudi pri drugih računalnikih, zaradi skromne potrebe po sredstvih, denimo, tudi precej starejših prenosnikih. To ponuja operacijski sistem Xandros Presto.

Ena izmed najpogostejših kritik sodobnih prenosnih računalnikov, ne glede na to, ali uporabljajo okolja Windows ali Linux, je dolg čas, potreben za zagon operacijskega sistema, s tem pa tudi dostop do programov in podatkov. V idealnem svetu bi na prenosniku preprosto odprli zaslon, počakali sekundo ali dve in že bi lahko uporabljali tako krajevne programe in pregledovali internetne vire.

Namesto tega zagon računalnika, skupaj z nalaganjem vseh samodejno zagnanih programov (ki praviloma upočasnijo normalno delovanje in zagon sistema), lahko traja tudi po več minut. Če želimo, denimo, na hitro pogledati prost termin v osebnem koledarju, medtem ko nas čaka sogovornik na telefonu, to preprosto ne bo šlo.

Seveda lahko vselej posežemo po dveh načinih mirovanja računalnika - hibernaciji in mirovanju, ki proceduro vzpostavitve delujočega sistema nekoliko pohitrijo. Toda hibernacija pri sodobnih prenosnikih, ki imajo po več GB pomnilnika, poteka prav tako počasi, zatem pa mora sistem še vzpostaviti omrežne povezave in hitro smo zopet pri minutah čakanja. Mirovanje (standby) je najhitrejši način povrnitve delujočega računalnika, vendar ima to slabo lastnost, da procesor in del elektronike v tem režimu še naprej delujeta in trošita energijo (čeprav manj kot pri delujočem sistemu).

Nato so pred kakim letom prišli mini prenosniki, kot je Asusov Eee z nekoliko prilagojenimi operacijskimi sistemi, in skoraj magično pohitrili vse naštete procedure na nekaj sekund. Kako le zmorejo? Trik je v tem, da nekoliko prilagodimo delovanje operacijskega sistema (iz zagona izločimo večino balasta, ki ga povprečen uporabnik tako ne potrebuje), pohitrimo zagonsko proceduro in spremenimo prioritete zagona sistemskih sredstev (prednost ima, denimo, brezžična omrežna povezava).

Trik, ki pa pravzaprav deluje. V bistvu je vse v pametnih nastavitvah celotnega sistema. No, pri Xandrosu menijo, da lahko tako okolje vzpostavimo na vsakršnih prenosnikih, še posebej pa merijo na stare, že odslužene prenosnike, ki jim lahko z novo programsko opremo damo novo življenje in pomen. Navajajo, da zadostujejo že modeli, ki imajo na plečih več kot desetletje (recimo od Pentiuma III naprej). V nekaj korakih jih zdaj naredimo skoraj tako uporabne kot sodobne mini prenosnike.

Nastal je paket Xandros Presto, ki ni nič drugega kot še ena distribucija Linuxa, v osnovi precej okleščena in podrejena temu, da se sistem čim prej spravi v obratovalno stanje. Pozorni poznavalci mini prenosnikov se bodo hitro spomnili, da je bil prav Xandros tisti, ki je prispeval prilagojeni Linux za računalnike Asus Eee PC. Zdaj skušajo izkušnjo ponuditi tudi drugim uporabnikom prenosnikov.

Presto, ki je sicer še v razvojni fazi, je nekaj manj kot 1 GB velik paket za okolje Windows (!), ki omogoča, da v nekaj korakih v osebni računalnik namestimo še alternativni operacijski sistem (Presto). Ena lepših lastnosti te ideje je, da je namestitev povsem neboleča. Nobenih sprememb razdelkov (particij), nobenega formatiranja, nobenih sprememb v obstoječem operacijskem sistemu na računalniku (podprta sta Windows XP in Vista). Presto se preprosto naseli v eno samo veliko diskovno sliko (image) velikosti okoli 4 GB, ki je shranjena na enem od imenikov obstoječih razdelkov NTFS ali FAT. Lepota takega pristopa je v tem, da lahko Presto preprosto odstranimo iz okolja Windows in ta bo vse skrbno pospravil za sabo povsem brez sledi. Odlično.

Po namestitvi in novem zagonu se nam pred zagonom operacijskega sistema prikaže na zaslonu menu, s katerega lahko izberemo med zagonom obstoječega okolja Windows ali sistema Presto. Naenkrat lahko torej uporabljamo le enega. Tu pa se začne magija. Presto smo preizkusili na prenosniku IBM ThinkPad T40 iz leta 2003 (Pentium M, 512 MB RAM) in za zagon po izbiri z menuja je potreboval natanko 20 sekund. Takoj zatem smo že lahko brskali po internetu. Presenetljivo, da je Presto že takoj "zadel" grafično kartico, brezžični vmesnik, celo domačo brezžično internetno povezavo. Za primerjavo - na istem računalniku se okolje Windows XP zaganja nekje med 90 in 120 sekundami, pa še potem traja kar nekaj sekund, da se vzpostavi delujoča (brezžična) omrežna povezava. In to govorimo o domala "čistem" operacijskem sistemu - če bi imeli nameščen še kak samodejno zagnan program, gonilnik, kar je tipično za okolje Windows, bi se postopek še podaljšal.

Presto je torej najbližje konceptu "takoj na voljo" (instant on). Toda, pozor! Kdor pričakuje, da bo s tem dobil še en generičen Linux, se kar precej moti. Presto je močno spremenjen in podrejen enostavnemu dostopu do ključnih funkcij. V ospredju so dostop do interneta ter nekaterih internetnih storitev (denimo Skype) ter zmožnost predvajanja večpredstavnih vsebin, denimo glasbe. Na začetku dobimo le brskalnik Firefox, Skype, dostop do upravitelja datotek ter nekaj ikonic za nujne funkcije (glasnost, omrežne nastavitve, izklop). Mimogrede, uporabniški vmesnik ni KDE ali Gnome, temveč XFCE, ki je sicer že znan iz originalnega Asusa Eee PC.

Xandros si je stvar zamislil tako, da do drugih programov pridemo prek ločenega menuja. Tam, recimo, srečamo OpenOffice.org, pa Adobe Reader ter peščico drugih (standardnih) programov za Linux. Da bi stvar kar se da približali neukim uporabnikom, so razvili spletno "trgovino" Presto Application Store, kjer lahko nalagamo druge uporabne programe, nekatere prilagojene prav za Presto. Mimogrede, prek okolja Presto lahko pridemo do datotečnega sistema gostiteljskega sistema Windows, kar pomeni, da imamo dostop do vseh podatkov, shranjenih v prenosniku. Uporabno.

Kako prilagojen je Presto glede na standardne distribucije Linuxa, kaže podatek, da bomo na menujih zaman iskali konzolo (OK, ta je dostopna s pritiskom na kombinacijo tipk) ali orodje za sistemske nastavitve okolja. Za zdaj še ni jasno, ali je to zgolj posebnost beta različice ali odločitev izdelovalca, da tega povprečni uporabniki okolja Presto (in mini prenosnikov) pač ne potrebujejo.

Presto seveda ni brez pomanjkljivosti, od teh lahko nekatere pripisujemo zgodnji razvojni fazi izdelka. Najbolj resna je odsotnost podpore slovenski tipkovnici. Zakaj? Saj to že lep čas ni tabu pri distribucijah Linuxa! Videti je, da avtorji zaradi optimizacije delovanja res čisto vsak paket ročno dodajajo v sistem. Upam, da na deželo med Alpami in Jadranom v končni fazi ne bodo pozabili. Sporna je tudi odločitev, da Presto sploh ne ponuja podpore za vstop v sistem z uporabniškim sistemom in/ali geslom. Menda naj bi to dodali v eni od naslednjih različic. Sporno je predvsem zato, ker lahko pridemo do podatkov na disku okolja Windows, torej do vse vsebine, brez zaščite. Vemo pa, kako enostavno je odtujiti prenosni računalnik. Motilo nas je tudi to, da Presto preprosto ne podpira mirovanja oziroma hibernacije. Ko zapremo zaslon, se računalnik preprosto izklopi (mimogrede, izklop sistema je bliskovit, traja le kake tri sekunde).

Xandros je s Prestom načel novo smer, recimo temu sekundarnega operacijskega sistema za hitre potrebe, ko pač nismo pripravljeni čakati na zagon primarnega operacijskega sistema. Nekaj, o čemer Microsoft in izdelovalci strojne opreme govorijo že le čas, brez konkretnih rezultatov. Pred časom so trdili, da bomo do pogostih funkcij, kot sta spletni brskalnik in elektronska pošta prišli kar iz posebej razširjenega BIOSa na prenosnikih, pa doslej še ni bilo nič iz tega. Presto to omogoča, ni pa brezplačen. Končna različica bo menda stala 20 dolarjev. Ni dosti, pa vendar se zaradi narave projekte ne moremo znebiti občutka, da se bo prej ali slej pojavila še kakšna brezplačna alternativa.

Xandros Presto (beta)

Kaj: Operacijski sistem s hitrim zagonom za enostaven dostop do spletnih storitev.

Izdeluje: Xandros, www.prestomypc.com.

Cena: 20 dolarjev.

Za: Hiter zagon sistema in takojšen dostop do interneta, možnost dodajanja programov, ne spreminja konfiguracije okolja Windows, dostop do podatkov na drugih razdelkih.

Proti: Za zdaj ne podpira slovenske tipkovnice, odsotnost orodij za konfiguracijo, pomanjkljiva varnost, ne podpira mirovanja prenosnika.

Površnost

Že po zaključku naše redakcije je Xandros predstavil končno različico Presta, ki pa so ga nekateri preizkuševalci ocenili veliko slabše kot različico beta.

Menda na kar nekaj prenosnikih (kjer je beta delovala) ne deluje, oz. je nestabilen, poleg tega pa je počasnejši.