Honor 50 in Huawei Nova 9

O težavah Huaweija smo v Monitorju že ogromno pisali. V grobem - prejšnja ameriška administracija (torej pod bivšim predsednikom Trumpum) se je odločila, da je podjetje zaradi potencialnega sodelovanja s kitajskimi oblastmi nevarno. Ameriškim podjetjem so tako močno omejili sodelovanje s Huaweijem, to pa je najbolj očitno pri telefonih, ki ne smejo uporabljati Googlovega ekosistema, ki sicer podpira celo sfero naprav, na katerih teče operacijski sistem Android.

Huaweiju gre tako v zadnjih dveh letih vse slabše, saj imajo omejen dostop do tehnologije (tudi novejših procesorjev in čipov za podporo 5G), na njihovih napravah pa ni več Googlovih storitev, vključno s trgovino aplikacij Play Store. Med posledicami je tudi ta, da so pred približno enim letom odcepili hčerinsko znamko Honor, pod katero so prodajali nekoliko cenejše alternative svojih telefonov. Ta je po novem samostojni proizvajalec telefonov, kot tak pa se (vsaj za zdaj) lahko izogne ameriškim sankcijam in ponudi telefone z Androidom ter z vsemi pripadajočimi storitvami – tudi Googlovimi.

Oba telefona imata enako ohišje, torej enake dimenzije, enako težo, enako obliko.

V zadnjih tednih smo se tako novinarji udeležili nekaj predstavitev, na katerih smo dvakrat poslušali bolj ali manj identično zgodbo. Najprej smo se udeležili Huaweijeve splavitve telefona Nova 9. Gre za aparat zgornjega srednjega razreda, ki meri na mlade in vse, ki si želijo zmogljivo napravo po sprejemljivi ceni. Nedolgo zatem pa smo se udeležili še predstavitve podjetja Honor, kjer so predstavili svoj prvi telefon od osamosvojitve od nekdanjega lastnika. Gre za telefon Honor 50, ki meri na mlade in vse, ki si želijo zmogljivo napravo po ... Da, sprejemljivi ceni.

Enostavno povedano, gre za enaka telefona. Ali pa, če smo povsem natančni, skoraj enaka. Naprava je bila najbrž razvita še v času, ko je bil Honor pod okriljem Huaweija, vsekakor pa je obe razvila ista ekipa. Med njima je sicer nekaj razlik pri strojni opremi, a najpomembnejša razlika je v operacijskem sistemu in programski opremi.

A pojdimo po vrsti. Oba telefona imata enako ohišje, torej enake dimenzije, enako maso, enako obliko. Razlikujeta se le po obdelavi: tisti, ki nosi ime Honor, ima gladko zadnjo stranico, Huaweijev model pa rahlo hrapavo. Fotografski sklop je videti enako z le drobnimi spremembami – Honor je nekoliko manj dvignil ovalno ploščad, v kateri je vstavljen fotografski sklop in sta kroga z objektivi zato kak milimeter višja.

Tako je na Huaweievem telefonu videti nameščanje aplikacij v obliki namestitvenih paketov APK – opravka imamo z različnimi nepreglednimi stranmi, polnimi oglasov.

Tudi zaslona sta enaka. V obeh primerih imamo odličen, 6,57-palčni zaslon, ki se rahlo ukrivi proti stranicama telefona. Gre za odličen zaslon OLED z osveževanjem 120 Hz. Pri obeh je možnost dinamičnega prilagajanja zaslona glede na uporabo, kar zmanjša porabo energije. Huawei podpira tudi standard HDR10, ki ga pri Honorju ne omenijo, a je najvišja svetlost pri obeh telefonih enaka in dovolj visoka. Pri obeh je ločljivost 2.340 × 1.080 pik.

Oba telefona imata enak procesor, Qualcommov Snapdragon 778G. Pri tem je zanimivo, da podpira Honorjev telefon tudi omrežja 5G, Huaweijev pa le 4G (beri zgoraj). Po zmogljivostih sta sicer enaka, pri obeh smo preizkusili različico z 8 GB pomnilnika in s pogonom 256 GB. Velja omeniti, da je pri Honorju na voljo tudi model s 6 GB pomnilnika in pogonom velikosti 128 GB, seveda je ta nekoliko cenejši.

Naslednja razlika je pri fotografskem sklopu, ki je večina uporabnikov sicer ne bo opazila. Huawei ima za glavnim objektivom tipalo ločljivosti 50 MP, Honor pa Samsungovo 108 MP. Oba ponujata povsem solidne zmogljivost v dobrih svetlobnih pogojih. Pri Honorju bomo dobili malenkost več ostrine, a so razlike težko opazne. Slabše se obneseta v temnejših pogojih. Tu smo pri obeh pogrešali optično stabilizacijo slike, hkrati je tudi obdelava s programsko opremo nekoliko slabša, kot bi si želeli. Manjka nekaj ostrine, tudi barve pogosto delujejo nekaj bolj sprane.

Ostale kamere so podpovprečne. Na voljo je še ultraširoka s tipalom 8 MP, makro kamera z 2 MP in globinska kamera, s katero se dosega učinek globine pri portretni fotografiji. V tem cenovnem razredu bi si želeli že optični zum in stabilizacijo slike. Nadpovprečno dobri pa sta prednji kameri – v obeh primerih s tipalom 32 MP.

Pravzaprav si težko predstavljamo, komu bi lahko priporočili Huaweijev telefon.

Po strojni plati gre za zelo dobra telefona v tem segmentu – oba ponudita odlično kakovost izdelave in zelo dobro strojno zmogljivost. Pohvaliti velja tudi soliden zaslon. A največje razlike se pokažejo pri programski opremi, kjer se zelo poznajo polena, ki jih Američani že nekaj let mečejo Huaweiju pod noge.

Honor namreč uporablja klasični Android 11 z Google Play Services, a s svojim vmesnikom Magic UI. Huawei ima sicer tudi nameščen Android 11 (čeprav besede Android ne najdemo nikjer v sistemu) z lastnim vmesnikom EMUI 12 in z lastnimi storitvami HMS (Huawei Mobile Services). Sicer se že nekaj časa hvalijo tudi z lastno razvitim operacijskim sistemom HarmonyOS (2.0), a je ta na voljo le na Kitajskem. Najprej omenimo, da sta oba vmesnika, torej Magic UI in EMUI 12, zelo podobna, hkrati imata oba za naše pojme preveč nepotrebnih dodatkov v primerjavi z bolj očiščenimi različicami Androida (Honor ima, denimo, na prvi strani aplikacijo Honor Store, ki je dobesedno le trgovina za izdelke Honor).

Ključna pa je seveda podpora Google Play Services, zaradi katere je Honor tu v očitni prednosti. Kakorkoli se trudimo, enostavno ne moremo mimo dejstva, da so Googlove storitve, predvsem trgovina z aplikacijami, res ključnega pomena. Huawei se sicer vse bolj hvali, koliko aplikacij ponujajo v lastni trgovini AppGallery, a kaj, ko manjka toliko pomembnih aplikacij. Ni Facebooka, ni Googlovih Zemljevidov, ni Youtuba, Dropboxa, Instagrama, Whatsappa ... Našli smo sicer večino slovenskih bank, ne pa vseh. Ni Slacka, ni Paypala, ni Netflixa.

Veliko teh se sicer najde v obliki datotek APK, to nam ponudi že tudi iskalnik AppGallery. A je izkušnja nameščanja le teh enostavno slaba – povezava v iskalniku nas vodi do spletnih strani, polnih oglasov, pri prenosu nas telefon vpraša, ali smo prepričani, da želimo to namestiti, saj je lahko nevarno. Hkrati ne delujejo samodejne posodobitve. Seveda lahko veliko teh storitev uporabljamo prek spletnega brskalnika (Google Maps, Gmail, Netflix), a je izkušnja bistveno slabša kot prek namenske aplikacije.

Pravzaprav si težko predstavljamo, komu bi lahko priporočili Huaweijev telefon. Zelo nezahtevnim uporabnikom, ki res ne potrebujejo oziroma ne uporabljajo aplikacij, bi raje priporočili kakšnega občutno cenejšega, nekaj v razredu okoli 200 evrov. Zelo zahtevni uporabniki bodo mogoče zadovoljni s kombinacijo strojno zmogljivega telefona in razumne cene, a bodo ti tudi najverjetneje pogrešali kakšno bolj eksotično aplikacijo.

Honor 50 je tako po našem mnenj boljša izbira, čeprav bi lahko bil malenkost cenejši, sploh če se ozremo k modelom, ki jih v tem razredu ponuja konkurenca, denimo Xiaomi. Zanimivo pa je, koliko je Honor dražji od Huaweija – kljub 2 GB manjšemu pomnilniku bomo odšteli 30 evrov več.

Huawei Nova 9

Hitrost delovanja: 9

Kakovost izdelave: 9

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: 500 EUR (8 GB/128 GB)

Za: Zmogljivost, kakovost izdelave, zaslon.

Proti: Opazne omejitve pri aplikacijah in storitvah.

Honor 50

Hitrost delovanja: 9

Kakovost izdelave: 9

Prodaja: Bolje založene trgovine.

Cena: 530 EUR (6 GB/128 GB), 600 EUR (8 GB/256 GB)

Za: Zmogljivost, kakovost izdelave, zaslon.

Proti: Cena.