HP Victus

Serija prenosnih računalnikov HP Victus je namenjena igričarjem, po zmogljivostih in cenah pa se uvršča pod serijo Omen. Preizkusili smo novi 15-palčni model Victus 15-fb0000nm v beli barvi.

Ohišje nam je po videzu zelo všeč, predvsem zaradi lične snežno bele barve. Na voljo je sicer tudi v bolj klasični, zadržani in manj vpadljivi črni, v obeh primerih gre za dokaj enostavno oblikovanje. Linije so torej zelo klasične, brez vpadljivih detajlov, izstopa le odsevajoči logotip v obliki črke V na zunanji strani pokrova, pod njim je še enostaven napis Victus. Zadaj se čez praktično celotno širino prenosnika razteza še hladilna reža za izpuh vročega zraka. Kakovost materialov je malenkost slabša kot pri dražji liniji Omen, ohišje dopušča malenkost več zvijanja, tečaji zaslona so malenkost manj trdni, vseeno pa je kakovost glede na ceno dovolj dobra.

Na spodnji strani pridemo do pohvale vredne lastnosti – to, da lahko prenosnik dokaj enostavno tudi odpremo. Po ohišju je le sedem povsem navadnih križnih vijakov, ki držijo spodnji pokrov. Pod njim najdemo reži za pomnilnik (DDR4) ter eno za pogon M.2 SSD (klasične dolžine 2280), zamenjamo lahko tudi Wi-Fi modul. Ob začetnem nakupu to resda ne igra ravno pomembne vloge, a kasneje je enostavna možnost nadgradnje vsekakor dobrodošla.

Notranjost nadaljuje z belino, le okoli zaslona so prešli na črno plastiko. Tipkovnica ponudi dobro tipkarsko (in tudi igralsko) izkušnjo, z dovolj prijetnim povratnim odzivom tipk, le tipka za presledek je malenkost premehka za naš okus oziroma da bolj prazen občutek. Pohvalimo lahko ločeno številčnico, predvsem dejstvo, da so njene tipke povsem navadne širine in velikosti, so pa tipke za premik kurzorja (torej puščice) nizkega tipa. Dobrodošla je tudi vgrajena osvetlitev tipkovnice (v beli barvi), žal pa nima več različnih stopen svetlosti, torej jo lahko le vključimo ali izključimo. Sledilna ploščica je dovolj velika in natančna, tudi občutek med klikanjem je dober.

Stanje vmesnikov ne prinaša presenečenj. Na desni so izhod HDMI, navaden USB-A, klasični omrežni vmesnik ter USB-C. Na levi so še en USB-A, izhod za slušalke ter namenski vhod za napajalnik, zraven je tudi bralnik pomnilniških kartic SD. Vgrajeni brezžični modul podpira omrežja Wi-Fi 6, v nekaterih sestavah se že najde modul s podporo tudi omrežjem Wi-Fi 6e.

Zaslon meri klasičnih 15,6 palca, ločljivost je prav tako klasična FullHD, torej 1.920 × 1.080 pik. V uporabi je matrika IPS z dovolj dobrimi vidnimi koti, a ne najbolj živahnimi barvami. Tudi svetlost bi lahko bila boljša, a se pač pozna, da gre za nekoliko cenejšo napravo, je pa v uporabi matirana prevleka z dovolj malo odboji. Moramo pa poudariti največjo hitrost osveževanja, ki je bila pri naši sestavi 60 Hz. Glede na vgrajeno strojno opremo (več o njej malo kasneje) bo pri nekaterih igrah to sicer dovolj, vseeno pa menimo, da bi lahko vgradili zaslon z višjo frekvenco. Seveda naj poudarimo, da obstajajo tudi sestave z zaslonom, ki ima frekvenco 144 Hz. Odločitev za eno ali drugo pa je seveda odvisna od cene, ki smo jo pripravljeni plačati, lahko se pa odločimo tudi na podlagi iger, ki jih radi igramo.

Pohvalimo lahko uporabljen AMD Ryzen 7 5800H, ki je zmogljiv procesor z osmimi jedri in večnitnim delovanjem.

Pri igrah smo pri večini računalnikov namreč najbolj omejeni z grafično kartico. Pri preizkusni sestavi smo imeli Nvidijino kartico RTX 3050Ti. Gre za kartico nižjega cenovnega razreda, ki je namenjena manj zahtevnim igričarjem in bo poganjala bolj ali manj vse igre, sploh če se bomo držali vgrajenega zaslona, torej bomo tudi igre igrali v ločljivosti 1.080p. Pri strojno najzahtevnejših (denimo, kot je Cyberpunk 2077) bomo pač nastavili nekoliko bolj zadržano stopnjo učinkov in podrobnosti, pri manj zahtevnih pa bo omejitev hitro postal vgrajeni zaslon s svojimi 60 Hz. Pri igri, kjer bi nam kartica sicer ponudila več slik na sekundo (recimo Fortnite), bomo pač raje omejili slike (FPS) in namesto tega dvignili kakovost učinkov.

Ali je to smiseln kompromis ali ne, je stvar izbire. Tisti, ki raje igramo enoigralske igre, kjer je videz (torej lepota učinkov in grafike) pomembnejši od golih slik na sekundo, bomo s to sestavo povsem zadovoljni. Tisti, ki pa igrajo spletne tekmovalne igre (kjer je odzivni čas lahko res velikega pomena), denimo Call of Duty ali dirkalne igre, pa bodo raje posegli po modelu z zaslonom z višjimi frekvencami. V tem primeru bo ta grafična kartica (torej vgrajena RTX 3050Ti) hitro postala ozko grlo. Enako velja, če želimo priti do hitrejšega osveževanja (ali celo višje ločljivosti) s priključitvijo zunanjega zaslona. V tem primeru res priporočamo kakšno zmogljivejšo sestavo (v mislih imamo predvsem grafično kartico).

Pohvalimo lahko uporabljeni AMD Ryzen 7 5800H. Gre za zmogljiv procesor z osmimi jedri in večnitnim delovanjem (torej nam sistem pokaže 16 niti delovanja). Procesor so predstavili pred dobrim letom, namenjen je ravno igričarskim prenosnikom in mobilnim delovnim postajam. Ob tem je na voljo 16 GB pomnilnika, vgrajen je pogon SSD velikosti 512 GB. Sestava se odlično odreže tako na sintetičnih preizkusih zmogljivosti (PCMark) kot tudi med vsakodnevno rabo. Ob tem nas je presenetila vzdržljivost baterije – na našem mešanem preizkusu je prenosnik zdržal štiri ure in 41 minut, kar je zelo soliden rezultat. Poudariti moramo, da naš preizkus praktično ne uporablja grafične kartice (prenosnik ob tem preklopi na grafično vezje, ki je del procesorja). Po drugi strani pa je vseeno razmeroma zahteven, ob tem pa imamo tudi zaslon nastavljen na največjo svetlost, vključeni sta brezžična povezava in tudi osvetlitev tipkovnice (če je pač na voljo). Tako bi prenosnik ob res zmernem tempu (gledanje filmov ali spletnih videov) zdržal tudi po osem ur, ob igranju iger pa morda dve.

Ena izmed prednosti igričarskih prenosnikov je tudi njihovo tiho delovanje – vsaj takrat, ko z njimi ne igramo iger. Hladilni sistemi so tu namreč zmogljivejši kot pri bolj navadnih prenosnikih, zato lahko takrat, ko ne potrebujemo grafične zmogljivosti (torej ne igramo iger), ostanejo zelo tihi. Zaradi grafične kartice, ki pa ni ravno najzmogljivejša, tudi med igranjem ne postane preglasen. Ohišje, vključno s hladilnim sistemom, je namreč enako tudi pri zmogljivejših sestavah (torej zmogljivejši grafični kartici), kar pomeni, da je pri odvajanju toplote tudi še nekaj rezerve.

Novi HP Victus je zelo dober in uravnotežen računalnik, ki ponudi odlično zmogljivost, združeno z dovolj dobro avtonomijo v lepem belem ohišju. Ima pa tudi nekaj minusov in največji je pravzaprav cena. V naših spletnih trgovinah velja ta sestava 1.200 evrov, kar vseeno ni malo. Prenosnik je sicer zelo dobra izbira za nekoliko manj zahtevne igričarje, a vseeno bi si za to ceno želeli malenkost zmogljivejšo grafično kartico (denimo Nvidijino RTX 3060) in zaslon z višjo osveževalno frekvenco. Če gledamo strogo igričarsko izkušnjo, bi raje izbrali malenkost manj zmogljiv procesor, če bi to pomenilo prehod na zmogljivejšo grafično kartico.

HP Victus 15-fb0000nm

Poslovni indeks PCMark 10 (Productivity): 9.077

Večpredstavnostni indeks PCMark 10 (Content Creation): 7.849

Trajanje delovanja: 4 ure, 41 minut

Zgradba in oprema: 8

Velikost in teža: 7

Mere: 36,3 × 25,5 × 2 cm; 1,8 kg

Značilnosti: AMD Ryzen 7 5800H, 3,2 GHz, 16 GB RAM, 512 GB SSD, WLAN 802.11 ax, bluetooth

Zaslon: 15,6-palčni, 1.920 × 1.080 pik

Operacijski sistem: Windows 11 Home

Cena: 1.200 EUR

Posodil: Also.si

Za: Zmogljivost, videz, enostavna nadgradnja, vzdržljivost akumulatorja.

Proti: Osveževalna frekvenca zaslona, cena.