IT v času recesije

Finančna kriza, ki je zajela praktično ves svet, se seveda pozna tudi pri poslovanju ponudnikov računalniške tehnologije. Nekateri celo menijo, da utegne gospodarska kriza, ki bo po vseh napovedih z nami vsaj nekaj let, dodobra premešati tržni položaj in vlogo nekaterih glavnih igralcev. Kdo bo v tej novi ekonomiji zmagovalec in kdo poraženec?

Jasno je, da težki časi v gospodarstvu praviloma pomenijo zategovanje pasu na vseh ravneh, tako poslovanja podjetij kot porabe posameznikov. O dolgoročnih posledicah je ta hip sicer še težko govoriti, toda zanimivi so že prvi vplivi, ki nakazujejo vzorce obnašanja trga in potrošnikov, in to bomo najbrž še večkrat videli v naslednjih mesecih.

Nekateri odzivi so pričakovani, drugi spet presenetljivi. Finančna kriza je prizadela zlasti najbolj tehnološko razvite države, kot so ZDA, Japonska in mladi "azijski tigri". Evropa jo je za zdaj odnesla še razmeroma dobro. Dogajanje na borzah v omenjenih državah se navadno zelo hitro pozna tudi na realnem gospodarstvu, zato so nekatere posledice že vidne tudi v računalniški industriji.

Nedvomno je najteže tistim, ki so bili že zdaj zadolženi, najsi bo zaradi novih investicij ali pa sanacije dosedanjega (neuspešnega) poslovanja. V družbi Micron, ki se je že doslej otepala slabih poslovnih rezultatov, bodo morali odpustiti skoraj 15.000 ljudi. Podobno kaže tudi pri drugih izdelovalcih, ki ponujajo, recimo temu "klasične" računalniške dobrine. Sem sodijo računalniki, zunanja oprema, komponente zabavne elektronike. Prav mogoče je, da se bodo nekateri odločili, da bi se izognili še večjim izgubam, za selitev proizvodnje, prodajo proizvodnih programov, partnerstva, kot bi se še pred nedavnim zdelo povsem nemogoče.

So pa tu tudi izjeme. Medtem ko so domala vsi borzni indeksi v ZDA lezli navzdol, je cena delnic nekaj prominentnim izdelovalcem vztrajno lezla gor. Denimo družbi Apple. Potrošniki in investitorji, kot kaže, še vedno verjamejo, da jim podjetje, ki se samo označuje za izdelovalca računalnikov, še vedno prinese dobiček. Ali, bolje rečeno, zaupanje je tu večje kot drugod.

"Medtem ko so domala vsi borzni indeksi v ZDA lezli navzdol, je cena delnic nekaj prominentnim izdelovalcem vztrajno lezla gor. Denimo družbi Apple."

Prav tako so borzni indeksi rasli za nekatere povsem internetne družbe, kot sta Google in eBay. Kot kaže, finančna kriza ni zamajala zaupanja v internetno poslovanje. Vsaj za zdaj ne. Toda povsod ni vse tako rožnato. Podjetjem, ki jim delničarji že doslej niso povsem zaupali, gre v teh časih še slabše kot sicer. Denimo družbi Yahoo, ki ji je vrednost delnic zopet padla na raven, ko nekateri že napovedujejo novo možnost prodaje. Komu? Glej ga zlomka, zopet se je pojavilo ime Microsoft, čeprav tam možnost vsi po vrsti zanikajo. Kot tudi zanikajo, da so interno zamrznili nove zaposlitve kot pripravo na morebitne težavne razmere. Pred tedni so celo izvedli obsežen nakup lastnih delnic, pač kot zavarovanje svojih temeljev.

Številni analitiki menijo, da je trenutno dogajanje zgolj prvi korak pri pripravah na nove razmere. Lahko bi tudi rekli "intuitivna" reakcija na sedanje dogodke. Sledile pa bodo bolj premišljene akcije in odločitve, ki bodo imele bolj dolgoročne posledice. Prva posledica bo seveda vplivala na višino proračunskih sredstev, ki jih podjetja namenjajo za IT. Prav v tem vidiku odziva na krizo se bo pokazala današnja zrelost podjetij. V preteklosti se je že večkrat pokazalo, da je v kriznih razmerah prav informacijska tehnologija pomagala premostiti težave, bodisi z omogočanjem večje učinkovitosti ali pa zmanjševanja stroškov pri običajnih postopkih. Toda podjetja so že doslej opravila dobršen del optimizacije, ki je sploh možna pri poslovanju. Kje bodo iskali nove rezerve?

Kar nekaj analitikov meni, da bodo nekatere smeri razvoja dobile s finančno krizo še večji razmah. Denimo področje odprte kode. Če cena pri izbiri posameznih rešitev v bližnji preteklosti ni bila najbolj odločujoč dejavnik, pa se v časih poglobljene krize to lahko še kako spremeni. Pričakovati je, da bodo novi, cenovno ugodnejši ponudniki imeli več možnosti kot doslej, da povečajo svoj tržni delež.

Prav paradoksalno pa je, da večja možnost za odprto kodo še ne pomeni avtomatsko tudi več možnosti za mlada podjetja, ki so šele na začetku svojih poti. Po sedanjih finančnih udarcih bodo najbrž investitorji v nepreizkušene tehnologije (tako imenovane rizične naložbe) precej zategnili pas. Zato lahko pričakujemo, da bo vrata zaprlo kar nekaj mladih in perspektivnih družb, morda tudi takih, iz katerih bi nastal neki novi "Google".

Kako se bodo na vse to odzvali potrošniki? V naslednjem letu lahko brez dvoma pričakujemo upad prodaje na vseh pomembnejših trgih, dober indikator velikosti padca pa bo najbrž že letošnja prednovoletna nakupovalna mrzlica. Zlasti v ZDA letošnje praznike pričakujejo z obilico nervoze. Zaradi zasičenosti ponudbe bi bilo sicer že tudi brez finančne krize letos težko, tako pa bo, kot kaže, še slabše.

Viharni časi so seveda prava priložnost za sleparje. Prav v teh dneh so bile opravljene najnovejše analize, ki kažejo, da se stopnja vdorov, kraj identitet in drugih goljufij v zadnjem času zelo hitro povečuje. Kot v vojnih časih ali, če želite, filmih, v katerih tatovi izkoristijo zmedo in negotovost za pustošenje po "mestu", v našem primeru internetu. Prav gotovo zato področje informacijske varnosti ne bo deležno večjih pretresov. Prav nasprotno, tu je priložnost za nove vrste še bolj izpopolnjenih aplikacij, ki bodo zadostovale novim regulativam. Oblastniki najbrž po vsem tem namreč ne bodo dovolili, da bi se kaj podobnega zopet zgodilo.

Kaj se nam torej obeta v naslednjih dveh ali treh letih? Zagotovo obilo negotovosti. Prav gotovo je možno, da nam bo v prihodnjih mesecih kriza še večkrat močno pokazala zobe. Mnogi namreč menijo, da dna še nismo dosegli. Vsekakor lahko pričakujemo še kakšno neprijetno presenečenje s strani velikih izdelovalcev na področju informacijske tehnologije, saj so bila marsikje pričakovanja preprosto preveč napihnjena.

"Dvomim pa, da bomo v računalništvu zaradi težkih finančnih razmer naredili korak nazaj. Znani rek pravi, "kar te ne ubije, te okrepi", in to velja tudi za področje informacijske tehnologije."

Dvomim pa, da bomo v računalništvu zaradi težkih finančnih razmer naredili korak nazaj. Znani rek pravi, "kar te ne ubije, te okrepi", in to velja tudi za to področje, v katero še vedno mnogi verjamemo. Morda bo treba le spremeniti cilje in prioritete. Prav gotovo pa bo še naprej dovolj prostora za inovativnost. Le na ta način lahko izplavamo iz kakršnekoli krize.