Pro et contra: Odprtokodni : specializirani CMS

Pro et contra: Odprtokodni : specializirani CMS

Zdravko Vital: Zakaj je boljši CMS po meri

Sistemi za spletno upravljanje vsebin (CMS) so prinesli revolucijo pri objavljanju v spletu. Pred njimi je bilo to opravilo domena pooblaščenih "spletnih mojstrov", ki so edini poznali vse zapletene podrobnosti omrežnih protokolov, spletnih strežnikov in kodiranja vsebine.

V minulih letih smo bili priča poplavi najrazličnejših sistemov za lažje objavljanje v spletu. Čeprav je bil splet ob svojem rojstvu zasnovan kot sistem za objavljanje in urejanje vsebin, se je šele od leta 2000 naprej v spletnih brskalnikih pojavila programska podpora za urejanje, kar je pravzaprav omogočilo izgradnjo sistemov CMS, ki za svoje delovanje niso potrebovali nobene dodatne programske opreme, zgolj spletni brskalnik.

Seveda to velja za odjemalca, v strežniku pa je bilo še vedno treba namestiti spletno podporo, podatkovni strežnik in sam sistem CMS. A s tem je bil strežnik nared za najrazličnejše namene uporabe in vzdrževalcem strani je bilo delo olajšano. No, vsaj taka je obljuba splošnih sistemov CMS in z njo se je hitro pojavilo vprašanje, ali posamezniki in manjše ter večje organizacije sploh še potrebujejo posebne posrednike, ki bi upravljali njihovo spletno predstavitev ali jim celo razvijali posebej zanje prikrojene sisteme za upravljanje vsebine.

Splošni sistemi za upravljanje vsebin - njihovi pogosto uporabljeni predstavniki so npr. Joomla, Drupal, Typo3, tudi Wordpress, čeprav je nastal kot sistem za podporo spletnih dnevnikov - so postali zelo priljubljeni in so tudi pri nas pogosto v ozadju različnih spletišč, tudi zelo priljubljenih, ki vsak dan osvežujejo svojo vsebino.

Kljub temu je splošni sistem CMS pogosto zelo slaba izbira. Zakaj? Takoj, ko bomo od njega zahtevali nekaj onkraj izdelanega sistema, kot so si ga zamislili njegovi avtorji, bomo zapadli v resne težave. Neredko znajo biti tolikšne, da postanejo vse sicer nesporne prednosti splošnega sistema - navadno je to kar njihova nizka oz. nična cena - nepomembne in splošni sistem CMS se izrodi v nam prikrojenega, ki pa ga je silno težko vzdrževati.

Kot je pri spletni prisotnosti vedno ključno, a se pogosto pozablja, se je treba že na začetku nadvse resno vprašati, kaj bi pravzaprav radi v spletu dosegli? Če želimo postaviti statično stran, ali bomo objavljali npr. klasični spletni dnevnik, potem vsekakor uporabimo splošno rešitev. A že v trenutku, ko so naše želje malo bolj specifične, npr. da bi radi kaj tudi prodajali, in to v malo bolj sofisticirani spletni trgovini, ki je kaj več od preprostega obrazca za oddajo povpraševanja, bomo težko našli splošno rešitev, ki bi zadostila našim potrebam, brez resnih posegov v drobovje. In tu se moramo vprašati, ali imamo v lastni organizaciji potrebno znanje, da se bomo tega problema lahko lotili z obvladljivimi roki in stroški.

Marsikdaj se izkaže, žal pogosto po neuspešnem uvajanju splošnega sistema, da bi bila veliko boljša odločitev izbira sistema CRM, izdelanega po meri. Razvijalcev sistemov po meri ne manjka, moramo pa razumeti, da njihova rešitev nikoli ne bo ponujala univerzalnosti splošnih sistemov, temveč bo prikrojena našim željam, to pa je treba ceniti, tudi z ustreznim plačilom.

Matic Zupančič: Zakaj je odprtokodni CMS boljši

Morda bo malce nenavadno. Vendar da, z marsičim, kar je napisal kolega na levi strani, se strinjam. Sistem za upravljanje vsebin (CMS - content management system), ki si ga da podjetje "spisati" na kožo in zanj večinoma tudi plačuje mastne denarce, je lahko za naročnika zadetek v polno. Vprašanje pa je, koliko podjetij, ki so s katerim izmed ponudnikov takih sistemov CMS podpisala pogodbo, bi se odločilo drugače, če bi pri odločanju imela ob strani nekega dovolj "norega" odprtokodnega navdušenca, ki bi poznal odprto CMS sceno. Ni treba veliko brskanja po spletu, pa pridemo do glavnih favoritov: Joomla!, Drupal, DotNetNuke, Typo3. Sami izjemno kakovostni sistemi CMS, za katerimi stoji ne samo peščica programerjev, kot pri slovenskih komercialnih ponudnikih, marveč v kodo prispevajo včasih tudi tisoči in tisoči programerjev. In če nekako sledimo načelu, da več glav več ve, potem smo lahko kar gotovi, da bo tak CMS enostaven za uporabo, uporaben in tudi izdatno podprt z različnimi razširitvami, vtičniki, in da bo na voljo že nič koliko vnaprej pripravljenih oblikovnih predlog spletnih strani.
Za ilustracijo naj povem, da je na spletni strani Joomle! objavljeno že več kot 4400 različnih razširitev, ki pokrivajo malodane ves široki spekter potreb sodobne spletne strani. Lahko rečem, da ni bojazni, da ne bi našli tistega, kar potrebujete za svojo predstavitev v spletu. Pa tudi, če slučajno česa ne najdete, lahko plačate programerja, ki bo doprogramiral kakšno stvar po vaših željah. Odprtokodni projekti CMS so namreč večinoma silno dobro dokumentirani, uporabnikom pa so na voljo tudi forumi, ki vsak dan pritegnejo k sebi velikanske količine obiskovalcev in svežih vsebin. To pa je nekaj, kar si komercialni ustvarjalci sistemov CMS lahko želijo samo v sanjah. Joomla! je bila pred nedavnim že desetmilijonkrat prenesena iz spleta. To priča predvsem o tem, da jo vsak dan preskušajo, komentirajo, dopolnjujejo velikanske množice končnih uporabnikov, malih in velikih podjetij ter razvijalcev ... Kakšno tovrstno statistiko bi lahko (sramežljivo) objavilo tipično slovensko podjetje, ki izdeluje lasten sistem CMS? Raje ne ugibam.
In kje profitira naročnik? Koda je že napisana, samo uporabiti jo je treba. Če za to nima znanja, lahko koga najame, da bo za precej manjše novce kot ponudnik lastnega CMS pripravljen usposobiti spletno stran. To je prvo. Če z njim po določenem času ni več zadovoljen, lahko mirno poišče drugega, ki zna delati s tem sistemom, saj so, kot rečeno, vmesniki API pri odprtokodnih projektih CMS dobro dokumentirani. Nekateri uporabniki komercialnih rešitev CMS pa si ne upajo niti pomisliti, da bi šli stran od izdelovalca. Ta ima lahko podatke podjetja za nekakšnega talca, s katerim, verjamem, da večinoma ne namenoma, pa vendarle, priklepa svojega naročnika nase. Odhod drugam tako navadno pomeni tudi izbiro novega ponudnika in s tem uvajanje v nov sistem, mnogokrat pa tudi precej zapletov s selitvijo podatkov med temi pogostokrat nezdružljivimi sistemi.