Ne, v Sloveniji pa ne!

Do glasbe v katerem od računalniških zapisov lahko pridemo na različne načine, najpogostejša sta (večinoma) nelegalna izmenjava med uporabniki prek spleta ter "ripanje" pesmi s plošč avdio CD, ki so v naši lasti. Vendar je mogoče glasbo prek spleta tudi legalno kupovati.

Ne, v Sloveniji pa ne!

To omogočajo številne spletne trgovine oziroma storitve po svetu. Največja in najbolj znana med njimi je Applova iTunes Store (iTS). Vendar je ta, kot tudi mnoge druge, zaprta za slovenske kupce (kupujemo lahko samo programe za iPhone in iPod, ne pa tudi glasbe, filmov in tv nadaljevank). Zaprta za vse, razen za tiste, ki se izdajajo, da prihajajo od drugod. In tako se znajdemo pred paradoksom, da je deljenje glasbenih datotek preganjano in označeno kot kriminalno dejanje, po drugi strani pa uporabnikom, ki želijo legalno kupiti digitalno glasbo, to ni omogočeno. Znova lahko ugotovimo, da je na svetu digitalna ločnica med bolj in manj privilegiranimi uporabniki računalnikov in spleta. Medtem ko v skupino najbolj privilegiranih zagotovo spadajo Američani (precej nižje cene strojne in programske opreme kot drugod v svetu, možnost kupovanja v praktično vseh pomembnejših spletnih trgovinah in storitvah), pa smo slovenski državljani pogosto odrinjeni med manj privilegirane uporabnike spleta.

iTunes

S predstavitvijo digitalnega zapisa glasbe v zapisu mp3 in programov za "ripanje" pesmi s plošč CD konec prejšnjega desetletja je poslušanje glasbe dobilo povsem nove razsežnosti. K temu so pripomogli tudi strežniki in programi za deljenje uporabniških datotek v spletu (Napster, Gnutella, Shareaza, eMule, eDonkey, bittorrent in drugi). Zdelo se je, da se bo glasbena industrija z okostenelim načinom prodaje glasbe na ploščah CD-ROM sesula, saj ni bila pripravljena na tovrstne izzive. Namesto da bi vzpostavila nov poslovni model delovanja, ki bi upošteval tehnološki preboj na področju digitalne distribucije glasbe, so njeni predstavniki krčevito ponavljali, koliko je njihova prodaja upadla zaradi piratiziranja. Najglasnejši so bili pri cehovskem združenju Recording Industry Association of America (RIAA). Zanimivo pri tem je predvsem, da razen redkih izjem (razvpit primer skupine Metallica) samih izvajalcev glasbe širjenje njihovih posnetkov v zapisu mp3 sploh ni motilo, saj je povečevalo njihovo priljubljenost.

Šele vstop računalniškega podjetja Apple na prizorišče digitalne distribucije glasbe je pokazal, da je mogoče s prodajo digitalne glasbe tudi zaslužiti. Pred Applovim skokom v vodo so vsi zmajevali z glavo in se spraševali, kdo bo plačeval za glasbo, ki jo lahko dobi v spletu brezplačno. Kakšne so sploh prednosti nakupa v iTS (iTunes Store) v primerjavi z nakupom cedeja v običajni (ali spletni) trgovini? V iTS (pa tudi v drugih spletnih trgovinah z glasbo) lahko kupujemo posamezne pesmi. Tako nam ni treba kupiti cedeja, na katerem nam je všeč samo ena ali dve pesmi, in s tem prihranimo kar nekaj denarja. Da bo odločitev o nakupu lažja, lahko v predvajalniku iTunes poslušamo 30-sekundni košček vsake pesmi. Cena za pesem je enotna za vse izvajalce in nam ni treba preplačevati izvajalcev z vrha lestvic priljubljenosti.

Applova spletna trgovina z glasbo, ki je takrat nosila ime iTunes Music Store, je začela delovati aprila 2003. Sprva so bile njene storitve na voljo le kupcem v ZDA, kasneje pa se je njeno delovanje postopoma razširilo prek Velike Britanije, Nemčije in Francije na večje število evropskih držav. Danes lahko v iTS legalno kupujejo glasbo, filme in televizijske serije uporabniki iz 23 držav, med katerimi pa, kot smo že omenili, žal ni Slovenije. Uporabniki iz naše države lahko glasbo kupujejo s predplačniškimi karticami, kupljenimi v državah z iTS. Tudi za tako nakupovanje potrebujejo uporabniški račun in ustvarijo ga v programu iTunes. Drznejši kupci, ki jim predplačniške kartice ne zadostujejo, si lahko z dokaj nedolžno potegavščino zagotovijo dostop do neomejenega kupovanja prek računa PayPal.

V programu iTunes izberemo menu Store, nato Create Account. Navedemo e-naslov, ki postane uporabniško ime novega računa, ustvarimo geslo in že smo pri načinu plačevanja naših nakupov. Ker večina uporabnikov nima kreditne kartice, izdane v tujini, nam (na srečo) preostane storitev PayPal. Pogoj, da jo lahko uporabimo, je ta, da pri ustvarjanju računa PayPal navedemo legitimen naslov v deželi z iTunes Store. Navadno je najlaže uporabiti kak ameriški (dejanski) naslov, recimo naslov kakega hotela, ki je objavljen v spletu, pa tudi izbira vsebin je v ameriški iTS največja. Poznati moramo tudi ustrezno poštno številko (ZIP code).

Omenimo še, da lahko v iTS kupujemo tudi neposredno s predvajalnikom iPod Touch in z mobilnim telefonom iPhone, saj se lahko z njima povežemo v splet prek brezžične povezave Wi-Fi (pri iPhonu seveda tudi prek mobilne povezave GPRS ali UMTS).

Napster, drugič

Napster je še ena spletna trgovina, ki omogoča nakup glasbenih posnetkov, za razliko od iTS pa tudi pretočno poslušanje posnetkov brez nakupa. Za to moramo plačevati mesečno naročnino, ki je 10 funtov v angleški oziroma 5 dolarjev v ameriški podružnici Napsterja (preostale podružnice so v Kanadi, Nemčiji in na Japonskem). Poglavitna razlika med angleško in ameriško podružnico je poleg višje naročnine ta, da lahko v angleški podružnici pretočimo na disk tudi pesmi, ki jih nismo kupili, temveč jih želimo le poslušati v pretočnem načinu. S tem si zagotovimo, da pri poslušanju ne pride do neprijetnih prekinitev zaradi zatikanja pri pretakanju podatkov.

Napster

Začetki Napsterja sodijo v popolnoma drug svet, saj je Napster začel svoje delovanje kot storitev za nelegalno izmenjavo glasbenih datotek, ki jo je omogočal s svojimi strežniki. Ti so vsebovali sezname priklopljenih uporabnikov in pesmi, ki so jih uporabniki ponujali v skupno rabo. S programom odjemalcem smo nato pesem pretočili z diska drugega uporabnika. Napster je bil eden največjih trnov v peti glasbeni industriji, ne samo založbam, temveč tudi posameznim glasbenikom (npr. skupina Metallica). Tem je šlo v nos predvsem to, da so se povezave na njihovo glasbo znašle v Napsterjevih strežnikih še pred uradnim izidom. Tožbe in odredbe o zaprtju storitve so spravile Napster na kolena in leta 2001 je nehal delovati.

Čez dobri dve leti, novembra 2003, je na pogorišču starega Napsterja začela delovati spletna trgovina z istim imenom. Njen lastnik, podjetje Roxio, je na dražbi kupil premoženje bankrotiranega Napsterja, predvsem v upanju, da bodo lahko unovčili razvpito ime "Napster". Upali so, da bodo z njim privabili dovolj potencialnih uporabnikov, da se bo poslovanje trgovine prijelo.

V spletno trgovino katerekoli od podružnic Napsterja se lahko prijavimo le, če smo iz države, v kateri je ta podružnica. Napsterjevi strežniki to ugotavljajo po naslovu IP našega računalnika. Rešitev za uporabnika iz Slovenije (ali katerekoli druge države, ki nima Napsterjeve podružnice je na dlani. Uporabiti moramo posredniški strežnik (proxy), ki zamaskira naš IP naslov. Mi smo za preizkus uporabili plačljivo spletno storitev Anonymizer. Ta se nam zdi boljša od brezplačnih rešitev enostavno zato, ker vselej deluje, ker podpira piškotke, podpira varne povazave https in ker je posredniški IP naslov vselej iz ZDA. Dodatna prednost je v tem, da Anonymizer lahko uporabimo v različne namene, nemotena raba Napsterja je le eden izmed njih.

Na spletni strani www.napster.com se prijavimo kot novi uporabnik. Izberemo si uporabniško ime, odločimo se za način plačila in že smo postali polnokrvni uporabnik. Sami smo se odločili za plačilo s kartico Visa, saj kartice American Express ob prijavnem postopku nismo mogli izbrati. Podobno kot pri iTunes Store moramo tudi tu vpisati veljavni naslov v ZDA in povsem mogoče je, da je pri American Express prijavni postopek ugotovil, da naslov ne ustreza naslovu imetnika kartice. Kakorkoli, pri kartici Visa nismo imeli podobnih težav. Omenimo, da tudi Napster omogoča plačevanje z računom PayPal. Mesečna naročnina v ameriškem Napsterju za 5 dolarjev poleg neomejenega poslušanja pesmi v pretočnem načinu prinaša še 5 pesmi v formatu mp3, ki jih lahko vsak mesec pretočimo na disk. Za tiste, ki se z glasbo oskrbujejo na nelegalni način, 5 pesmi na mesec sicer ni kdove koliko, lahko pa vselej za 1 dolar kupimo še katerokoli dodatno pesem.

Glasbo iz Napsterja lahko kupujemo in poslušamo bodisi prek spletnega brskalnika, lahko pa si namestimo samostojni program Napster, ki ima praktično enak, a po naših izkušnjah odzivnejši uporabniški vmesnik.

Brezplačna glasba ob nakupu telefona. Baje.

Finska Nokia še zmeraj drži prvo mesto med prodajalci mobilnih telefonov. Podjetje je že pred dvema letoma odprlo spletno glasbeno trgovino Nokia Music Store in da bi pospešili prodajo tako telefonov kot glasbe, so pri nekaterih modelih (npr. XpressMusic 5800) ponudili kupcem možnost brezplačnega pretakanja določenega števila pesmi iz njihove trgovine. Na veliko oglaševana akcija z imenom Comes With Music pa je slovenske kupce - kot smo že vajeni - obšla.

Nokia Music Store

Poskusili smo izvedeti, zakaj smo bili spet postavljeni v vlogo "junakov drugega razreda", a uradnega odgovora nismo dobili. Ugotovili smo le, da bližnjice za slovenske kupce ni - telefonom v državah, kjer ta akcija poteka, so priloženi listki s kodo, ki jo moramo vtipkati v program Nokia Music.

Kljub temu slovenski uporabniki le nismo povsem zapostavljeni. S programom lahko v spletni trgovini kupujemo posamezne pesmi ali albume. Namestitveni program za Nokia Music smo pretočili iz spleta in po namestitvi lahko postanemo uporabnik Nokia Music Store. Namestitev poleg omenjenega programa naseli na naš disk še gonilnike in program za povezavo z Nokiinim telefonom, ne glede na to, ali bi radi poslušali glasbo le prek računalnika. Vpisati moramo želeno uporabniško ime, geslo in poštni naslov, vpis telefonske številke našega mobilnika pa ni nujen. Ko postanemo uporabniki, lahko kupujemo pesmi v glasbeni trgovini. Če se odločimo za plačilo 8 funtov na mesec, lahko neomejeno poslušamo pesmi v pretočnem načinu (Unlimited streaming). Moramo pa povedati, da manjši del pesmi, ki so na voljo za nakup, v pretočnem načinu ne moremo poslušati. Za nakup posamezne pesmi moramo odšteti dodatnih 79 penijev, izbiramo pa lahko med okoli dvema milijonoma pesmi. Kupljene pesmi lahko poslušamo na računalniku ali na mobilnem telefonu, v pretočnem načinu pa si lahko glasbeni užitek privoščimo le pred računalnikom. Za razliko od iTunes Music Store pesmi ne moremo kupovati kar z mobilnikom, temveč jih na telefon prenesemo prek računalnika.