Ni vse zlato, kar se imenuje Windows

Blagovna znamka Windows je globalna uspešnica, o tem ni dvoma. Če (končno) odmislimo katastrofo z imenom Vista, to velja tudi danes - Windows 7 je nedvomno odličen operacijski sistem. Pa vendar lahko ugotovimo, da "zlato ime" mobilni različici Oken prav nič ne pomaga.

Operacijskemu sistemu Windows Mobile ne gre in ne gre. Pravzaprav bi lahko zapisali, da mu gre vedno slabše. Glede na to, kako je prišel na svet, je to pravzaprav na moč nenavadno.

Spominjam se leta 1996 (hm, to se sliši kot izjava Broja Jedan iz Alana Forda, vendar ni mišljeno tako), ko sem na lasvegaškem Comdexu prisostvoval uradnemu rojstvu "ročnih PCjev" (HPC - Handheld PC), ki so jih poganjala prva Microsoftova mobilna Okna - Windows CE. Navdušenje je bilo neizmerno, tako na samem sejmišču kot v medijih in seveda tudi med nami, monitorjevci. Bili smo tako navdušeni, da smo kar tam, na sejmišču, kupili Casiovo Cassiopeio (500 dolarjev!), samo zato, da smo jo lahko na poti nazaj temeljito preizkusili in o njej napisali članek. Prvi vtis je bil ključen - to je bil prvi "organizator", ki je bil zares enostaven za uporabo. Če si znal uporabljati Okna na računalniku, si znal uporabljati tudi omejena okna na ročnem PCju.

No, kmalu se je pokazalo, da je takih navdušencev, ki bi tipkali na vedno premajhno tipkovnico (sam sem na Philipsovo različico ročnega PCja na letališčih natipkal kar nekaj člankov), v resnici premalo. "Tipkovnične" naprave so izumrle, nadomestili so jih "dlančniki". Najuspešnejši predstavnik je bil pravzaprav Palm V (tudi nanj sem s pomočjo dodatne zložljive tipkovnice napisal kar nekaj člankov ...), vendar je hudo navdušenje spet požel Microsoft s sistemom PocketPC oziroma kar konkretno - Compaq z napravicami iPaq. Barve, hitrost in spet - videz, zelo podoben namiznim Oknom!

Težava je bila v tem, da je spet zmanjkalo navdušencev, in sicer takih, ki bi v enem žepu nosili "ipaqa", v drugem pa mobilni telefon, ki je počasi začenjal postajati noro priljubljen. Rešitev - povezava obojega. Pravzaprav smo bili pri Monitorju eni prvih, ki smo tako kombinacijo v živo preizkusili - s Tajvana smo namreč dobili na preizkus "GSM hrbet za Palm V". Ki se je izkazal za neuporabnega ... No, ne dolgo zatem se je pametnih telefonov (kot od takrat rečemo taki mobilno/ročni kombinaciji) s Treoti zares lotil Handspring (kasneje Palm), nato pa še vsi drugi.

In nekje takrat se je izkazalo, da je "računalniški videz" pametnih telefonov za povprečne uporabnike (in povprečni uporabniki vsekakor nismo mi, računalnikarji!) pravzaprav slabost. (Po novem) so HPjevi iPaqi z Mobilnimi Okni potonili nekam daleč, do neke mere je Microsoftov sistem držal pokonci le tajvanski HTC (prej Qtek). In - presenečenje - najbolj je splaval na površje telefonski gigant, Nokia. Sistem Symbian je bil za tiste čase dovolj "telefonski", da ni prestrašil povprečnih uporabnikov, in hkrati dovolj "pameten", da je omogočal osnovno uporabo elektronske pošte, nekakšno spletno deskanje, na najmočnejših modelih celo prikazovanje pisarniških dokumentov (DOC, XLS, PDF).

In nato - Apple in njegov iPhone. Verjetno ni pretirano reči, da so iPhoni vse druge pametne telefone v trenutku naredili za zastarele škatle. In z enako gotovostjo lahko rečemo, da so od takrat naprej "pametni telefoni" postali zanimivi tudi za najmanj računalniško izobražene uporabnike. Kar je seveda drastično povečalo bazen potencialnih in tudi dejanskih uporabnikov le-teh. To kažejo tudi Gartnerjeve številke. iPhonov tržni delež je v zadnjem letu z 12,9 % zrasel na 17,1 %, Nokia je z 49,7 % padla na 44,6 %, Microsoft Mobile pa je z 11 % padel na borih 7,9 %. Presenetljivo dobro se drži Blackberry, ki je s 16 % zrasel na 20,8 %, vendar bolj ali manj le na račun poslovnežev.

Prednost iPhona je prav nasprotna tisti, ki smo jo hvalili včasih - prav nič ni podoben računalniku. Hkrati pa omogoča odlično povezljivost v splet in svet komunikacij. Ključen pa je seveda uporabniški vmesnik, ki je mehak, prijazen, skratka, uporaben. Uporabniška izkušnja je svetlobna leta daleč od izgubljanja po Nokiinih menujih ali od "tapkanja" s peresom po menujih Windows Mobile. Pravzaprav je to jasno tudi izdelovalcem telefonov, ki npr. na telefone z Windows Mobile nameščajo dodatno programsko opremo, ki Okna nekoliko skrije in omogoča (spet le do neke mere) upravljanje s prsti.

Še bolj pa je bilo to od vsega začetka jasno novincu na tem trgu - Googlu. Če bi se oprli le na uporabniški vmesnik, je Googlov Android pravzaprav nekakšen klon iPhona, o tem ni nobenega dvoma. Na današnjih modelih manjka le še večprstno upravljanje, ki ga Apple s patenti še nekako zadržuje zase (vendar se mu HTC s svojim večprstnim dodatkom Sense za Android upira). Po drugi strani ima Google v perspektivi, po mojem mnenju, v primerjavi z Applom tudi kar nekaj prednosti. Predvsem je tukaj ključen nekakšen imidž "carja", ki se ga je oprijel v vseh teh letih. Zdi se, da je vse, kar naredi Google, bolj ali manj zastonj, pa čeprav je račun izstavljen pri oglaševanju. Vendar se to uporabnikov neposredno ne dotika. Hkrati so njihovi izdelki in storitve večinoma tehnično na zelo visoki ravni ali pa to postanejo s časom, ko jih Google s svojimi neizmernimi finančnimi sredstvi redno izpopolnjuje. Mimogrede, eden takih je tudi brskalnik Chrome - na naših spletnih straneh (www.monitor.si in www.mladina.si se je njegov tržni delež v enem letu dvignil za 100 %, pa čeprav še vedno ne presega 8 %). Sploh pa - skupnost ob vsaki novički, ki zadeva Google, kar poskoči, in to se vidi tudi na statistiki naše spletne strani. In če to združimo še z velikanskim računalniškim oblakom, ki lahko servisira inovativne storitve, kot je novi Google Maps z navigacijo, ima Apple res hudega nasprotnika.

In Microsoft? Kot vedno stavi na novo različico sistema, ki bo "tisto pravo". Naključje je hotelo, da bo ta imel oznako "7", tako kot trenutno zelo uspešni Windows 7. Mu bo tudi tokrat uspelo?

iPhonov tržni delež je v zadnjem letu z 12,9 % zrasel na 17,1 %, Nokia je z 49,7 % padla na 44,6 %, Microsoft Mobile pa je z 11 % padel na borih 7,9 %. Presenetljivo dobro se drži Blackberry, ki je s 16 % zrasel na 20,8 %.