Pisma bralcev

Kje so optična iskala v foto&video?

Kot dolgoletni naročnik Monitorja sem podrobno pregledal posebno poletno številko, posvečeno digitalnim fotoaparatom in fotografiji. Rad pa bi vas opozoril na problem, o katerem sem zaman iskal vsaj kakšno omembo v vsej številki. Gre za to, da je - po opremi sodobnih kompaktnih fotoaparatov sodeč - silno naporno, če že ne nemogoče napraviti posnetek z želenim motivom na svetlem, bleščečem soncu. Pri vseh novejših aparatih pogrešam namreč OPTIČNO ISKALO, ki edino omogoča izbiro motiva brez bleščanja, ki sicer v omenjenih okoliščinah skoraj onemogoča videti motive na zaslonu LCD. Sam imam namreč aparat SONY Cybershot DSC-W80 (7,2 Mpix), s katerim sem izjemno zadovoljen, ker ima tudi optično iskalo, ki se celo zumira vzporedno z zumom na zaslonu LCD. Na bleščečem soncu pa - četudi zasenčim zaslon - brez njega slikanje skorajda ni mogoče.

Moje vprašanje je zato naslednje. Zakaj so skoraj vsi izdelovalci pri "žepnih" aparatih opustili optična iskala (pri zrcalnih aparatih je ta seveda odveč) in kako je mogoče slikati brez njih v jarkem soncu? In zakaj niste o tem spregovorili v omenjeni številki niti besede? Številni znanci so mi vsi potrdili, da imajo enake težave pri slikanju zaradi bleščanja zaslona LCD. Prav vesel bi bil, ko bi vedel za kakšno zvijačo, kako "prelisičiti" nadležno bleščanje zaslona LCD pri izbiranju motiva, kadar nimamo optičnega iskala!

Miloš

O okularjih nismo pisali iz preprostega razloga - praktično jih ni več. Med preizkušenimi aparati v omenjeni številki imajo okular še Sony DSC-HX1, Nikon Coolpix P100, Casio Exilim EX-20FH, Canon Powershot G11 in Canon Powershot SX 1 IS. Pri teh je Canon G11 edini, ki ima pravo optično iskalo - pri drugih pa gre za elektronsko iskalo, torej majhen zaslon LCD, ki je ob temnih okoliščinah praktično neuporabno (vsaj v primerjavi z optičnim iskalom). O tem, zakaj je tako, bi se dalo razpravljati, nam se zdi, da so ti aparati vedno bolj namenjeni neki širši potrošniški množici, ki jo je najlaže prepričati s številkami - pa naj si bodo megapiksli, količina zuma, velikost zaslona LCD ... Pri tem pa zahtevnejše uporabnike sili k nakupu dražjih modelov (omenjeni G11 je eden izmed najdražjih kompaktov na tokratnem preizkusu). Mi se z vami povsem strinjamo - ko se je ta trend začenjal, smo redno negodovali, enako kot pri megapikslih in podobnih marketinških potegih. Ampak žal - očitno se bolj izplača odpraviti optično iskalo, vgraditi zaslon LCD, aparate pa prodajati po nižjih cenah nezahtevnim uporabnikom.

Za slikanje na soncu je sicer še najbolj priročno povečati osvetlitev zaslona. Praktično vsi digitalni aparati imajo to možnost skrito nekje na menujih, po privzetem pa so nastavljeni na neko srednjo vrednost. Če ojačamo omenjeno osvetlitev, bomo laže videli na zaslon, pri tem pa bomo malce prej izpraznili baterijo.

Ocenjevanje v foto&video

Ker zelo cenim vaše delo, sem se odločil, da vam pišem o nečem, kar me je zmotilo pri vašem vodniku FOTO&VIDEO.

Ko sem pogledal na seznam aparatov DSLR, me je zbodlo v oči, da ima po vašem mnenju Nikon D5000 najvišjo možno oceno za kakovost fotografije (10/10), Olympus 620, E-p2 in Panasonic GF1 pa vsi enako slabo (2/10). Če ne bi sam vedel, bi mislil, da s slednjimi aparati praktično ne morem narediti dobre slike in da se jih sploh ne da primerjati z Nikonom D5000.

Verjetno ste že slišali za spletno stran DPreview, kjer že dolgo dokaj strokovno ocenjujejo fotoaparate. Tam boste zasledili, da ima po njihovem mnenju Olympus 620 praktično enako kakovostne JPEG in RAW posnetke, EP2 pa je celo znatno boljši (tudi pri visokem ISO) od Nikona D5000.

Ker vaše delo sicer podpiram in cenim, a sem hkrati tudi uporabnik opreme Olympus, moram reči, da me taka, očitno pristranska ocena močno zmoti in mi kazi užitek ob branju vaše revije, pa tudi postavlja pod vprašaj vašo strokovnost in nepristranskost ter težo vaših člankov.

Miha

DPreview seveda dobro poznamo, a se nam njihovi preizkusi spet ne zdijo ravno najbolj strokovni. Dejansko pri vsakem novem aparatu opišejo praktično vsako posamezno tipko, zaradi česar lahko članek raztegnejo tudi čez 17 strani, tako pa seveda povečajo število obiskov na strani. Hkrati se skoraj ne najde kake resne kritike aparatov.

Sicer pa za svoje ocene o kakovosti fotografije uporabljamo podatke laboratorijev DxO Mark, kjer dodamo še lastne uteži - zato pride do tako velikih razlik v oceni pri aparatih, pa čeprav so v praksi razlike zelo majhne. V primeru, ki ga navajate, pa imamo tudi lastnoročne izkušnje - pri enakih razmerah smo pri E-620 (in tudi EP2) opazili več šuma kot pri Nikonu. Da ne bo pomote, razlike so majhne, večina uporabnikov jih sploh ne bo opazila, sploh pri navadnih velikostih fotografij. Nikakor pa ne bi trdil, da je EP2 na tem področju boljši od D5000.

Kar zadeva nepristranskost, bi morda še dodal, da smo bili vedno zelo pozitivnega mnenja tako do EP2 (in predhodnika) kot do E-620, in smo to zapisali tudi na naših preizkusih. Čeprav imata malenkost več šuma kot nekateri tekmeci, to nikakor ne pomeni, da je kakovost slike slaba. Hkrati nam je zelo všeč nakazana smer k manjšim in bolj prenosljivim aparatom - pri EP2 se nam zdi trenutno največja ovira sama cena.

Osebno fotografiram s (danes že) prastarim EOS 30D. Ta ima po podatkih DxO Mark več šuma kot vsi našteti aparati - kljub temu je kakovost fotografij odlična. V končni fazi bi mi bilo vseeno, kaj uporabljam - praktično vsi aparati DSLR so sposobni več kot dovolj dobro kakovost fotografij. Razlike so drugje - v ergonomiji, upravljanju, prijaznosti do uporabnika, dosegljivosti funkcij na ohišju, velikosti in teži itd.

Jure Forstnerič

Kateri fotoaparat?

Da se predstavim. Sem letnik 1941, ing. gozdarstva, živim na podeželju kot upokojenec. Fotografiram že več kot 55 let, imel sem svojo temnico in v čb veliko eksperimentiral. Potem sem slikal na DIA (okoli 4000), poleg še film super 8, dokler ni prišel video in je film postal nesramno drag, nato barvni negativ in opustil DIA in ko se je pojavila digifoto, sem takoj nabavil digit. aparat, kompaktnega, saj so bili prof. predragi in prekomplicirani. Iz zaloge čb, dia in barv. Fotogr. iz negativa sem v digit. obliko skeniral več kot 5000 enot. Fotografiram že nekoliko manj, v glavnem dokumentarno, in ob zanimivem motivu iščem predvsem podrobnosti.

Sedaj imam peti digit. kompaktni aparat (za analog. foto sem imel Praktiko, Minolto, Nikon, Pentax in še kaj in zanje ne predrage zum. in širokokotne objektive). Prvim trem digitalkam so pošle moči; najpogosteje je prišlo do okvar na bajonetih ipd. ali v elektroniki.

Vsi dosedanji aparati so imeli še eno skupno slabost, preslabotno bliskavico. Ker sem zborovski pevec in kronist, sem vedno razočaran, da osvetlitev nastopajočih na odru ali v prostoru ni dobra in je na slikah veliko šuma. Naučil sem se, da fokusiram najprej na nekoliko temnejše mesto in nato na objekt. Zvijača se včasih obnese. Včasih so slike iz neznanega vzroka v zelenkastem odtenku.

Že dve leti kupujem nov aparat. Ogreval sem se za Canonov G 10, pa je bil predrag, prišel je G 11, pa je še vedno drag ( je pa cenejši, kot sem dal za Canon PS A 710 IS), predvsem ker ne vem, ali mi bo zadovoljil potrebe pokrajinske fotografije.

Ob vsej ponudbi in obvestilih, kaj je novega na trgu, se ne morem odločiti. Eden svetuje to, drugi to, to že vem, da znamka aparata vedno ne zagotavlja kakovosti. Prek spleta pregledujem tudi ponudbe v tujini, čudim se nižjim cenam, a ne zaupam originalnosti izdelka ( upam, da so ti, ki so naprodaj pri nas, originali in ne ponaredki). Aparat naj bi bil zadosti dober za naslednjih nekaj let.

Rok

Žal stvari niso povsem črno-bele, vsak aparat, ki bi vam ga priporočil, ima svoje dobre in slabe plati. Za res dobro kakovost slike je najboljša izbira aparat DSLR in kakovosten objektiv (recimo kak Nikon D5000). A tak aparat je, glede na vaše potrebe, bistveno prevelik, pretežek in preveč opazen.

Pri kompaktnih aparatih pa hitro pridemo do nekaterih omejitev. Po vseh kriterijih, ki ste jih zapisali, sta še najprimernejša Canonov G11 in prav tako Canon Powershot SX1. Prvi je bolj žepni, drugi pa večji, je skoraj primerljiv z manjšimi aparati DSLR (vsekakor pa ne gre v žep). G11 se mi torej zdi še najboljša izbira.

Omenjate tudi fotografiranje dogajanja na odru - tu boste vsekakor potrebovali zunanjo bliskavico, ne glede na izbrani aparat (vgrajene bliskavice sežejo le nekaj metrov daleč). G11 ima priklop zanjo (SX1 tudi), zaradi najboljšega delovanja pa priporočamo nakup Canonove bliskavice. Dobra varianta je model Speedlite 430EX II (sam uporabljam njegovega predhodnika), a ni poceni (okoli 250 evrov). Cenejša možnost je Canonova Speedlite 270EX (razlika je predvsem v tem, da lahko prvo sukamo v več smeri in tako odbijamo svetlobo od sten).

Powershot SX1 ima v primerjavi z G11 prednost uporabe baterij AA in bistveno več zuma (če ne že celo preveč), a ima G11 boljšo kakovost fotografij. Če kupite kasneje še zunanjo bliskavico, boste baterije AA tako ali tako uporabljali tam. Načeloma ni razloga, zakaj ne bi dobro služil veliko število let - žal pa je pri vsej elektronik tako, da moramo imeti včasih tudi malo sreče. Sam še vedno občasno fotografiram z dvema aparatoma znamke Konica, oba sta stara okoli 30 let - močno dvomim, da bo katerikoli digitalni aparat dočakal tako starost (vsaj ne v delujočem stanju).

Pri vsem tem je težava, da so nekateri aparati boljši za eno, drugi za drugo. G11 je trenutno najboljši vsestranski aparat, a če bi zase kupoval kompakta, bi vzel Panasonicov Lumix LX3 zaradi izredno širokega kota (24 mm). Sodelavec pa pri tem prisega na serijo G (torej G11), urednik je načeloma zadovoljen s Canonom A720 IS, drugi sodelavec pa s Panasonicovim Lumix TZ5. Nekateri prisegajo na t. i. "superzum" aparate (15, 20x zum), drugi na aparate, s katerimi je mogoče slikati tudi več metrov pod vodo. Spet tretji kompaktov sploh ne povohajo in prisegajo na DSLRje (recimo naš fotograf, ki za revijo fotografira vse izdelke, v prostem času pa še marsikaj drugega).

Jure Forstnerič

Zmeda z digitalnim preklopom

Ker sovražim reklame in ne želim biti odvisna od časa, ko se predvaja kak tv program, uporabljam snemalnik Sony. Če snemam navaden program s pomočjo prizemne antene, lahko gledam npr. POP tv in snemam Akanal, ali pa gledam Akanal z zamikom. Če pa želim snemati satelitski program, lahko snemam le enega od ponujenih in hkrati ne morem gledati drugega. Lahko pa snemam enega od satelitskih in gledam "navadnega".

Kaj od tega se bo dogajalo zdaj, po digitalnem prehodu? Bom lahko še naprej snemala, kar želim, ne da bi me to omejevalo pri gledanju drugega kanala? Se bodo programi odslej obnašali "satelitsko" ali ne?

Je kje v spletu kakšna povezava, kjer bi lahko preprosto izbrala najboljšo možnost za nakup novega teveja, ne da bi se morala poglabljati, kaj pomenijo posamezne kratice (že pri kraticah se mi utrga, kaj šele pri izrazih, ki te kratice pojasnjujejo - črnina!) Mislim seveda na tako povezavo, ki ji lahko zaupam?

Za velikost vem, da so že v trgovinah mere oddaljenosti, tako da se laže odločiš za velikost, kar se pa tiče "kratic" - ...

In ker sem zdaj že na veliko koncih zvedela, da niti prodajalci ne vedo, kaj prodajajo, me je malo manj sram, ker ne vem, kaj naj kupim. Kakšen predlog?

Nataša

Če boste kupili nov televizor, ki ima že vgrajen digitalni sprejemnik DVB-T, potem "zemeljskih" programov od decembra naprej na Sonyjev snemalnik ne boste mogla več snemati. Kupiti bi namreč morali tudi snemalnik, ki ima sprejemnik DVB-T....

Če boste kupili ločen, zunanji sprejemnik DVB-T, pa se bo snemanje zemeljskih programov spremenilo v način, ki ga poznate pri satelitskem sprejemniku ...

Snemate lahko samo tisti program, ki ga gledate. Oziroma - lahko gledate enega satelitskega, medtem ko snemate drugega zemeljskega. In nasprotno.

Edina resna rešitev je pravzaprav nakup televizorja s sprejemnikom DVB-T, ki ima vgrajen disk in je tako tudi videorekorder.

Premalo natančne tabele

Slogovna osvežitev vaše revije se mi zdi zelo posrečena, bi pa ob tej priložnosti navrgel nekaj konstruktivne kritike. Kot urednik vaše revije pravilno ugotavlja, so se bralci, med katere sodim tudi sam, za prebiranje vaše revije odločili predvsem zaradi testov strojne opreme. Prav iz tega naslova sledi kritika: v rubriki "Najboljši" ste ohranili le rezultate testov prenosnih računalnikov in tiskalnikov, pa še tu ste močno zreducirali podatke v tabelah. Pri prenosnikih so npr. "izginili" podatki o strojni opremi in zdaj med drugim ni več mogoče ugotavljati, npr. kateri od 12-palčnih netbookov je najbolje ocenjen. Seveda je možno pogledati v revijo, kjer je bil test objavljen, a to spet zahteva svoj čas. Menim, da v revijo, kot je vaša, kljub vsemu sodi vsaj še testiranje kompaktnih fotoaparatov, medtem ko je za test boljših DSLR verjetno bolje pogledati v kakšno specializirano revijo oz. na tako spletno stran.

Glede testiranja imam še tole izkušnjo. Pred kakšnim letom sem si kot 2. računalnik omislil netbook (enega prvih 12-palčnih), ki naj bi ga uporabljal za sproščeno brskanje na kavču, za na pot ipd. Navdušenje nad nakupom se je kaj hitro razblinilo, saj sem ob brskanju po spletu ugotovil, da procesor ni zadosti zmogljiv za tekoče, celozaslonsko predvajanja flash videa zadovoljive kakovosti ali pa npr. za nemoteno igranje kmetije na Facebooku. Ker gre za osnovno rabo izdelka, menim, da bi to veljalo omeniti tudi pri testih netbookov.

Kakorkoli, upam, da boste še naprej tako dobri kot do zdaj, oziroma (glede na moje kritike) še bolje.

Rok

Hvala za konstruktivno kritiko.

Pri postavitvi novih tabel smo pri prenovi očitno malce preveč hiteli in ponekod pozabili na uporabnost. Bomo, oziroma smo že, popravili.