IE7 - sam proti vsem

Microsoft je javnosti ponudil eno zadnjih preizkusnih različic brskalnika Internet Explorer 7. Tekmeci, kot so Firefox, Opera in še kakšen, so v minulih letih močno napredovali in ponudili bogat nabor funkcij in predvsem razširitev; IE mora zato nadoknaditi marsikaj in nakazati nove možnosti za prihodnost.

Sovražim ga. Vendar ga uporabljam. Tako se glasi zanimiv slogan za ustno vodico iz 70-ih let, ki ga je v recenziji IE7 nedavno uporabil pisec revije InternetWeek - in tudi mi se s tem lahko strinjamo. A če pustimo čustvene naveze in razprtije z Microsoftom, ki ga vlači po zobeh že domala vsak novorojenček, čeprav njegovih programov sploh še ni uporabil, in se lotimo brskalnika IE bolj racionalno, ugotovimo, da je Microsoft iz nekoč obskurnega izdelka pravzaprav naredil pravo mojstrovino.

Po namestitvi je takoj jasno, da je izdelek vzporednica tistega, ki bo vključen v Windows Vista, podrobnejše informiranje pa izda, da je jedro brskalnika le nekoliko starejše od tistega v preizkusni različici Viste. Po začetku uporabe na standardno opremljenem računalniku se izkaže kot soliden izdelek, strani prikazuje rahlo hitreje in enako stabilno kot obstoječa različica. To je logično, saj so v Microsoftu brskalnik prvič po dolgem času programirali povsem na novo - tako so se rešili stare programerske navlake in projekt optimizirali za nadgradnje in razširitve.

Uporabniški vmesnik, ki je v aktualni različici že nekoliko zastarel in okoren, je v preizkusni različici 7 nekoliko prečiščen, končno pa pod menujsko in orodno vrstico opazimo tudi zavihke, ki omogočajo pregledno brskanje v enem samem oknu programa, da v okenski opravilni vrstici nimamo navlake majhnih gumbkov, na katerih se naslovi sploh ne vidijo več. Poleg zavihkov omogoča prenovljeno brskalno okolje tudi zanimiv prijem, ogled vseh odprtih strani, ki spominja na ogled pred tiskanjem, denimo, v kakšnem urejevalniku. Tako lahko hitro pregledamo, kaj imamo odprto, in se poglobimo v želeno stran - podobne razširitve imajo sicer že tudi drugi brskalniki, a če so se pri Microsoftu odločili to vgraditi kot osnovno funkcijo, toliko bolje. Uporabniški menuji vsebujejo standardne funkcije, orodna vrstica pa je nekoliko prečiščena - a vse dobro znane funkcije, ki so bile v starejši različici marsikomu v napoto, so še vedno dosegljive in nastavljive prek menujev.

Med novostmi je zagotovo dobrodošel sistem za naročanje spletnih tokov RSS vsaj tistim, ki to redno uporabljajo - statistike pa še vedno kažejo, da se te možnosti zaveda zelo malo uporabnikov. Ne pozabimo, da je podobno Microsoft v svojem brskalniku omogočal že pred leti, imenovalo se je Channels, a takrat zadeva ni zaživela in so jo kmalu ukinili. Tudi tokrat se zaznamki RSS lahko odprejo v levem oknu dodatnih možnosti, kjer se odpirajo tudi klasični zaznamki priljubljenih strani, zgodovina brskanja in še kaj.

Še nekaj zelo koristnega za tiste, ki imajo dioptrijo in več, je zagotovo možnost povečevanja strani s koleščkom miške - podobno, kot smo vajeni iz Worda in drugih programov (pa tudi iz Firefoxa). Med novimi možnostmi je tudi možnost prilagoditve vsebine tiskanju - končno ne bomo besedila izgubili čez rob papirja, saj brskalnik samodejno popravi robove in po potrebi nekoliko zmanjša pisavo.

Veliko so postorili tudi na področju varnosti - brskalnik po novem ne teče v privilegiranem delu operacijskega sistema, omejili pa so tudi rabo kontrolnikov ActiveX, ki jih je zdaj treba vklapljati postopoma in vsakega posebej. Dodali so tudi modul za identificiranje raznih zlonamernih strani, namenjenih "ribarjenju" gesel in osebnih podatkov. Dobrodošlo!

Preden se spustite v preizkušanje, pa zgolj še dva praktična napotka: zaenkrat brskalnik še ne prikazuje brezhibno vseh spletnih strani (včasih pa se tudi ne pusti namestiti) - a na srečo ga je mogoče tudi odstraniti in tako uporabiti starejšo različico, še vedno pa so vam na voljo tudi drugi brskalniki.

Zanimiv predpregled vseh odprtih strani.