Igrajmo se

Sony Ericssonov model Xperia Play je posebnež med mobilnimi telefoni. Ponaša se namreč z oznako PlayStation Certified, kar se najbolje pokaže v namenskih konzolnih gumbih za upravljanje. Je Sonyju uspelo združiti dve veji izdelkov v zgodbo o uspehu, ali bo Play doletela bolj ali manj klavrna usoda Nokie N-Gage?

Na prvi pogled se naprava ne razlikuje od drugih sodobnih pametnih telefonov, na prednji strani najdemo za dotik občutljivi zaslon, ki premore nekoliko neobičajno ločljivost 854 × 480 pik, pod njim pa štiri standardne androidne tipke, ki so za odtenek premajhne in neizrazite.

Prvi znak, da naprava ni naš vsakdanji mobilnik, sta dve večji tipki ob strani, ki se vdata kar nekoliko prehitro, saj smo ju ves čas nehote pritiskali, a ker v normalnem delovanju nimata svojih funkcij, to niti ni tako moteče.

Na zgornji strani najdemo zgolj gumb za vklop/izklop in zaklepanje telefona, ki pa je začuda postavljen na spodnji premični del naprave, ne na zgornji del z zaslonom. Zadaj je fotoaparat s tipalom ločljivosti 5 milijonov pik in LED bliskavica, ob straneh pa tudi izhod za slušalke ter vmesnik mikroUSB. Drsnik pod zaslonom nam namesto polne tipkovnice odkrije PlayStation kontrolnikz zdajže dobro znano razporeditvijo kvadratkov, krogcev in trikotnikov. Med obema skupinama štirih tipk namesto večsmerne tipke najdemo za dotik občutljivi površini, ki se silno dobro odzivata na naše poteze. Skupaj z že omenjenima stranskima tipkama dajo skoraj popolno PS izkušnjo. Malenkost nas zmoti le fizična omejenost posameznih gumbov, vse skupaj se namreč zdi nekoliko preveč stisnjeno, predvsem ob aktivnem preigravanju igric.

Operacijski sistem Android 2.3 Gingerbread teče na Qualcommovem procesorju s taktom 1 GHz in 512 MB pomnilnika, za tekoče delovanje iger pa skrbi namenski grafični procesor Adreno 205.

Telefon pride že naložen s šestimi igrami različnih zvrsti in tako ponuja dovolj možnosti za preizkušanje različnih načinov igranja. Nekatere igre so sicer potrebovale nekaj časa za zagon, a po naložitvi v delovni pomnilnik so vse delovale hitro in brez zatikanja. Zaradi različnih izdelovalcev iger je moč opaziti zanimive nedoslednosti, kot za primer potrebo po dotikanju zaslona za potrditev ukazov v nekaterih igrah in popoln nadzor prek fizičnih tipk v drugih. Operacijski sistem v različici Gingerbread je prinesel precej izboljšav, med njimi tudi izboljšano zaznavo različnih tipal, zaradi česar lahko igre za ukaze izkoriščajo tudi vgrajeni merilec pospeška in giroskop.

Sam sistem je seveda nadgrajen z že znanim Sony Ericssonovim uporabniškim vmesnikom, ki naj bi bil enostavno nadgradljiv za prihodnje različice Androida. Modro okolje prinaša zmožnosti, kot sta Timescape in Mediascape, kakovostni predelavi komunikacijskega in medijskega dela programja, ki smo ju podrobneje že opisovali in hvalili pri preteklih preizkusih naprav iz serije Xperia. V podrobnosti programskega dela se zato ne bomo spuščali, okolje Android smo v Monitorju že dodobra obdelali, njegova prednost je še vedno velik trg z aplikacijami ter redne nadgradnje z novimi zmožnostmi.

Zaradi izrazite usmerjenosti naprave smo preizkus dopolnili z nekaj novostmi, ki jih ponavadi ne preizkušamo. Tako smo z Android marketa naložili posnemovalnike starih konzol, za katere je na voljo tudi kar nekaj legendarnih iger. Zanimivo je predvsem posnemanje iger prvotnega PlayStationa, saj smo z namenskimi gumbi in velikim barvnim zaslonom dodobra podoživeli mlada leta.

Igre, namenjene prav Xperii Play, so na voljo prek posebne spletne trgovine, v kateri bomo našli kar nekaj znanih naslovov, a zaenkrat je ponudba vendarle še omejena. Omembe vredno dejstvo ob igranju iger je kakovost zvočnikov, zvok med igranjem nas je zares presenetil, saj od mobilne naprave nismo pričakovali tako čistega zvoka. Vsekakor uporabno tudi za predvajanje glasbe, ko se naveličamo igranja iger. Pomudimo se še pri bateriji, ta se je odrezala presenetljivo dobro, tudi neprestano igranje iger jo je uspelo utruditi šele po nekaj urah, ob običajni uporabi mobilnika pa smo čas delovanja šteli v dnevih.

Xperia Play je torej dober poskus, gledano v celoti, naprava vsekakor ni slaba, a vprašanje je, kako velik trg je dejansko na voljo zanjo. Tisti, željni prenosnih iger, bodo vsekakor prej pogledali za 3DS ali PSP. Morda bo kupce premamilo predvsem to, da v sebi združuje poskus prenosne igralne konzole s povsem solidnim androidnim mobilnikom.

Sony Ericsson Xperia Play

Kaj: Pametni telefon.

Operacijski sistem: Android 2.3.

Pomnilnik: 512 MB RAM.

Pomnilniška kartica: MicroSD, priložena 8 GB.

Ločljivost zaslona: 854 x 480 pik.

Krajevne komunikacije: Bluetooth 2.1, USB 2.0, WLAN 820.11b/g/n.

Omrežja in frekvenčna območja: GSM/EDGE 850/900/1800/1900 MHz; UMTS/HSDPA/HSUPA 900/2100 MHz; GPS.

Odzivnost: 8.

Uporabnost: 7.

Splošni vtis: 7.

Izdeluje: www.sonyericsson.com

Cena: 533 EUR.

Za: Namenski gumbi za igranje.

Proti: Malo iger.