Igranje le na videz?

Konec februarja bodo Sonyjeva očala za navidezno igranje druge generacije upihnila že drugo svečico na torti. Navkljub mnogim izboljšavam v primerjavi s kompletom prve generacije pa prodaja ni ravno blesteča. Je vzrok v izdelku samem ali preprosto ne vemo, kaj bi z navidezno resničnostjo počeli?

Ob prvi predstavitvi Playstationa VR2 je bilo med uporabniki čutiti navdušenje nad lično oblikovanimi očali in upravljalnikoma: končno bo zamudno nameščanje dodatne kamere in vseh kablov stvar preteklosti. Ob izidu pa so se črni oblaki hitro začeli zbirati: očala je vseeno treba prek kabla povezati s konzolo, igre iz prve različice VR-očal niso združljive z novo opremo, udobje nošenja očal je po daljših igralskih seansah zelo na preizkušnji, da o ceni kompleta (očala, obvezno konzola in seveda tudi igre) niti ne govorimo. Okoli 1.200 evrov je bilo glede na konkurenco pri Meta Questih odločno preveč, da bi se uporabniki, razen tistih najbolj zagrizenih, odločili za investicijo.