Imeti robota

Domači roboti postajajo del vsakdana. Katere uporabljamo in so popularni, kako delujejo? Kako sestaviti praktično uporabnega domačega robota?

Zanimanje za avtomatiko in robotiko sega že v antiko, a prve uporabne avtomate so izdelali šele konec srednjega veka, prve robote pa v začetku industrijske dobe. Kljub temu je beseda robot, ki je ruskega izvora, sorazmerno nova, saj jo je leta 1920 v drami R.U.R. prvič omenil Karl Čapek. Robote so si v začetku predstavljali kot ljudem podobne stroje oziroma androide z glavo, rokami in nogami, ki lahko opravijo (skoraj) vsako delo namesto človeka. A moralo bo miniti še vsaj desetletje ali dve, preden bomo dobili prve robote, podobne tistim iz serije filmov Vojna zvezd.

Mnogim se zdi, da so avtonomni sesalniki za prah, kosilnice za travo in čistilniki plavalnih bazenov zadnji krik proizvajalcev gospodinjskih robotov, vendar je bilo v ZDA moč že leta 1969 za takratnih 800 USD (protivrednost današnjih 5.600 USD) kupiti robotsko kosilnico MowBot. Kljub temu roboti za domačo uporabo danes nimajo dovolj zmogljivosti, da bi lahko samostojno opravljali zahtevnejša hišna opravila, kot so zlaganje posode v pomivalni stroj in iz njega, odnašanje smeti iz koša pod pomivalnim koritom ali zlaganje perila v pralni stroj in obešanje opranega na stojalo za sušenje.

Izumitelj dr. Dr. Barry in njegova androidinja Maria Bot s človeško podobo.

Vendarle gre razvoj gospodinjske robotike v smeri, kot si si jo zamislili pisci znanstvenofantastičnih zgodb. Pri Boston Dynamicsu so razvili robotskega psa za domačo uporabo SpotMinija, namenjenega poživitvi življenjskega okolja ostarelih in osamljenih ljudi, ki lahko pomaga tudi pri nekaterih domačih opravili, kot sta odpiranje vrat (ko prenašamo težke predmete) in varovanje doma. Njegov veliki brat Spot je namenjen varovanju zahtevnih objektov in ga s pridom uporabljajo v Spacexovi raketni bazi Starbase v Boca Chici na Floridi.

Avtomat, robot ali avtonomni robot?

Heron iz Aleksandrije je že v prvem stoletju pred našim štetjem skonstruiral avtomate, ki so delovali na osnovi vodne sile in zračnega tlaka. Eden izmed najbolj znanih še delujočih primerkov avtomatov je tudi srednjeveški Pisar Pierra Jaqueta Droza, ki namoči pero v črnilnik in nato v lepi pisavi napiše stavek: »Cognito Ergo Sum.« (Mislim, torej sem.) Avtomati s konca 19. stoletja se tako po zunanjosti skoraj nič ne razlikujejo od nekaterih današnjih sodobnih robotov. Vseeno je med njimi pomembna razlika. Robot se zmore odločati na osnovi zaznav iz okolice in prilagajati svoje delovanje.

Medtem ko so humanoidni roboti, s katerimi se lahko celo pogovarjamo, in avtonomna robotska vozila vsekakor več kot avtomati, smo, denimo, pri vsakdanjem pralnem stroju nekoliko v dilemi. A tudi ta ne pere na slepo, ampak meri in prilagaja nivo vode ter njeno temperaturo. Sodobni stroji merijo tresljaje in razporejajo perilo, zaznajo pa tudi okvare različnih komponent (motor, črpalka za vodo, grelec itn.), zato jih vsekakor lahko uvrščamo med preproste robote.

Eden izmed prototipov cenenih sodobnih androidov za večino enostavnih domačih opravil.

Preprosti roboti so bile tudi prve samodejne kosilnice za travo, za uporabo katerih smo morali najprej trato pred hišo ograditi z električno žico. Zmogljivejše sodobne robotske kosilnice se namesto tega raje zanašajo na vgrajeni krmilni računalnik s kopico elektronskih tipal in z digitalno kamero, s katerimi zaznajo tudi gibanje ljudi, domačih živali in naprav ter se jim izognejo, preden bi se jih dotaknile ali trčile vanje. Roboti pri gibanju upoštevajo tudi tloris prostora, ki ga izmerijo sami, ali pa ga vanje prenesemo po Wi-Fiju ali drugi komunikacijski povezavi, prek katere lahko navadno tudi spremljamo ali spreminjamo njihovo delovanje.

Čeprav stopnja avtonomnosti robotov za gospodinjska opravila iz leta v leto narašča, lahko nanjo vplivamo tudi z izbiro načina delovanja. Denimo, boljšemu robotskemu sesalniku lahko prepustimo, da se sam odloči, kako, kdaj in kateri prostor je treba očistiti, ali pa ga ročno sprožimo in mu določimo območje delovanja.

Sesalniki za »lenuhe«

Sesanje prahu je zamudno in neprijetno opravilo, ki ga lahko brez skrbi prepustimo samodejnim sesalnikom. Čeprav delujejo na akumulatorske baterije in zato ne sesajo umazanije z močjo nekaj 100 W (kot ročni globinski sesalniki s priključnim kablom), ampak le z nekaj 10 W, v daljšem času delo opravijo temeljito in potrošijo manj električne energije. Pri čiščenju si pomagajo z velikimi krtačami, ki prah dvignejo s tal in s tem omogočijo njegovo lažje ter hitrejše sesanje.

Vseeno današnji robotski sesalniki spominjajo na prve ročne sesalnike brez elektromotorjev, ki so prah s tal prav tako zajemali ob pomoči vrtečih se krtač, ki jih je poganjal mehanizem, povezan s kolesi sesalnika. Poganjali smo jih ročno s hitrim premikanjem naprave naprej in nazaj. Ko si zaželimo več funkcionalnosti, to tudi skorajda nesramno drago plačamo. Enostavni robotski sesalnik z možnostjo pomivanja tal dobimo že za okoli 200 USD, medtem ko je treba za zmogljivejše modele, namenjene predvsem čiščenju pisarniških prostorov, odšteti tudi več 1.000 USD.

Popularni robotski sesalnik Roomba iRobot.

Kako delujejo? Avtonomnost jim omogočata zmogljiv krmilni računalnik in kopica tipali, med katerimi so: tipala za dotik, infrardeča tipala za zaznavanje prostora in ovir, tipala za smer in hitrost gibanja (kot sta giroskop in merilnik pospeška), tipala za optično zaznavanje premikanja glede na podlago (kot jih imajo sodobne računalniške miške) in tipala za čistost tal, na osnovi katerih se robot odloči, ali je potrebno sesanje, razni enkoderji, ki zaznavajo vrtenje koles in drugih pogonov, ter merilniki napetosti, ki zaznavajo napolnjenost baterij in pravilno delovanje močnostnih elektronskih komponent. Za meritev prostora nekateri novejši sesalniki uporabljajo tudi laserske in/ali ultrazvočne merilnike razdalje, s katerimi določajo obliko prostora in zaznavajo morebitne ovire v njem.

Zaznavanje ovir na podlagi odboja radijskih valov od ovire ali prek oboja laserske svetlobe omogočajo vse zmogljivejši digitalni signalni procesorji. Pri tem je ena od učinkovitih metod tudi projekcija nevidne laserske svetlobe v obliki matrice, katere odboj nato zaznava robot s kamero, podobno kot pri samovoznih avtomobilih. Tako je potrebnih manj dodatnih tipal, zaznavanje oblike prostora pred robotom pa je sorazmerno natančno, kar omogoča samodejno izmero tlorisa prostora in učinkovitejši način sesanja. Enostavnejši roboti namesto laserske svetlobe uporabljajo ultrazvočno merjenje prostora, s katerim merijo razdaljo do ovir ali sten prostora v različnih smereh.

Zmogljiv robotski sesalnik s kompleksnim računalniškim vidom za javne površine.

A s skokovito naraščajočo procesno močjo bo robotski vid že v bližnji prihodnosti postal podoben človeškemu. Že danes, na primer, Teslini samovozni električni avtomobili zaznavajo okolico le prek pasivnih tipal in stereoskopskih digitalnih kamer. Tehnologijo bodo čez čas skoraj gotovo prevzeli tudi robotski sesalniki, kosilnice in drugi mobilni roboti. Resda zahteva procesiranje žive slike uporabo najkompleksnejših in procesorsko zahtevnih algoritmov računalniškega vida, a obenem robot skoraj ne potrebuje drugih tipal.

Hekerske predelave robotskih sesalnikov

Številna tipala in sorazmerno zmogljiv pogonski sklop so zamikali tudi nadobudne hekerje, da so natančno raziskali elektronsko drobovje robotskih sesalnikov Roomba. Ugotovili so, da je glavni računalnik sesalnikov sprogramiran v enem od dialektov programskega jezika Lisp. Modeli serij 400, 500 in 700 skrivajo v ohišju vtičnico Mini-DIN, prek katere lahko njihove krmilnike prek ustreznega vmesnika povežemo s pecejem. Če imate pri roki odslužen robotski sesalnik z izrabljenimi krtačami, lahko na spletni strani http://hackingroomba.com/projects najdete podrobne opise mogočih predelav.

Loščilniki in pomivalci tal ter čistilniki oken

Za čiščenje oken (visokih stavb) uporabljamo namenske robote, podobne robotskim sesalnikom, od katerih se razlikujejo predvsem po drugačni mehaniki in po prilagojenih tipalih za zaznavanje umazanosti gladkih površin.

Po drugi strani roboti za loščenje tla zgolj prebrišejo z vlažnimi vrtečimi se diski, v katerih je tekočina, prekriti pa so z okroglimi krpami za strojno brisanje. To je podobno ročnim loščilnikom tal, ki smo jih v 70. in 80. letih uporabljali za negovanje parketa. Njihova ponudba je za zdaj še precej manjša od ponudbe robotskih sesalnikov, ki jih svetovni proizvajalci bele tehnike prodajajo že vse od preloma tisočletja.

Brezkolesni loščilnik tal EveryBot.

Robotski likalniki

Tudi likanje srajc in drugega perila ni ravno prijetno opravilo, še posebej zato, ker zahteva natančnost in popolnost. Roboti ne znajo samo likati, ampak tudi zlagajo perilo. Vendar to niso kakšni inteligentni androidi, temveč spominjajo na velike pisarniške tiskalnike, le da v vhodne pladnje namesto kupov papirja vložimo posamezne kose perila. Na izhodno polico nato robot enega na drugega odloži zlikane in zložene kose perila, ki jih lahko pospravimo v omare.

Enostavnejši roboti za likanje perila namesto tega uporabljajo le topel in primerno vlažen zrak, pri čemer robotiziranega manekena oblečemo v zmečkano srajco, ki jo ta s pihanjem zraka skozi enakomerno razporejene šobe nato poravna in posuši. Zložiti in pospraviti v omaro jo moramo sami.

Samodejna stranišča za domače živali

Samodejna stranišča domačih živali (večinoma mačja) nimajo rok, s katerimi bi pospravljala nesnago, temveč je ležišče posejano z granulami, s katerih lahko naprava samodejno odstrani iztrebke in jih prestavi v posodo za nesnago. Naprave omogočajo več načinov delovanja, med drugim tudi delovanje samo podnevi, in nočno lučko, ki pomaga starejšim živalim, da jih lažje najdejo, ko je v stanovanju temno.

Samodejno mačje stranišče.

Navigacija

Kompleksnost robotov za domačo uporabo iz leta v leto narašča. Prvi roboti za domačo rabo so imeli preprosta tipala in malo vgrajene inteligence. Za navigacijo so uporabljali preproste, a vseeno dokaj učinkovite algoritme, denimo pravilo vrtenja za 45 kotnih stopinj, če so v prostoru naleteli na oviro. Čeprav robot tako morebiti isti del travnika pred hišo prevozi večkrat, preden pokosi vso travo in moramo travnik ograditi z električno žico, ki označuje rob prostora, ni potreben krmilni računalnik z zapletenim algoritmom gibanja in s številnimi zapletenimi elektronskimi tipali.

Ker pa ograjevanje prostora in/ali postavljanje majhnih električnih sond z označevanje njegovih robov ni ravno prijetno opravilo, imajo sodobni roboti vgrajen kompleksen navigacijski algoritem, ki se zanaša tudi na tloris prostora, saj ga prek žične ali brezžična navigacije lahko prenesemo vanje. Zmogljivejši roboti si načrt prostora ustvarijo sami.

Urejanje samodejno ustvarjenega načrta prostorov na osebnem računalniku.

Nekateri robotski sesalniki si pri tem pomagajo tudi s kamero, ki zajema sliko stropa. Pogled iz žabje perspektive je odličen za navigacijo predvsem zato, ker se njegove značilnosti skoraj ne spreminjajo: strop redko pobelimo ali nanj namestimo nova svetila, obenem pa se tudi zelo redko umaže. Na osnovi ustvarjene slike prostora roboti optimizirajo svoje gibanje po njem, obenem se izognejo začasnim oviram, kot so odloženi čevlji, igrače, orodje in drugi predmeti. Tudi če stojimo na zelenici med košenjem trave in se nam lahko boljša robotska kosilnica izogne in ta del trate pokosi naknadno, ko se umaknemo.

Kakorkoli, način navigacije in obdelave prostora lahko pri sodobnih hišnih robotih izbiramo tudi prek brezžične povezave (navadno Wi-Fi ali Bluetooth) s pametnim telefonom ali z osebnim računalnikom.

Robotske kosilnice

Zakaj bi ročno kosili trato pred hišo, ko pa lahko za dobrih 1.000 USD nabavimo električno robotsko kosilnico? Kljub temu moramo pred uporabo večine tovrstnih robotov prostor ograditi z električno žico, ki na milimetre natančno določa območje košenja trave. Profesionalne samodejne kosilnice z bencinskimi motorji namesto te upravljamo ročno prek daljinskega vodenja ali pa uporabljajo signal GPS, vendar je določanje lokacije z zadnjim lahko v slabšem vremenu nenatančno ali celo nemogoče. Alternativa je le kompleksen računalniški vid, ki za zdaj ni poceni. Proizvajalci samodejnih električnih kosilnic za domačo rabo zato raje ostajajo pri preizkušeni metodi ograjevanja trate pred hišo.

Robotska kosilnica Automower HC1 za manjše površine.

Električne robotske kosilnice imajo, podobno kot robotski sesalniki, tudi bazno postajo, kjer napolnijo svoje baterije. Bazna postaja oddaja tudi radijski signal, ki kosilnici pomaga, da se po opravljenem delu ali ko se baterije preveč izpraznijo, po najbližji poti vrne do nje.

Robotke kosilnice za košenje trave uporabljajo sorazmerno majhna škarjasta rezila, ki ob morebitnem prevračanju ne predstavljajo velike nevarnosti za okolico, hkrati pa zato porabijo bistveno manj energije od kosilnic z vrtečimi se rezili.

Za profesionalno rabo

Profesionalne robotske kosilnice lahko naenkrat obdelajo velike travne površine in ne potrebujejo bazne postaje. Zgrajene so na isti osnovi kot večje kosilnice z voznikom, le da jih namesto voznika upravlja računalnik. Pogosto imajo vgrajeno manjšo akumulatorsko baterijo za zagon bencinskega motorja in stalno vzdrževanje delovanja krmilnega računalnika (podobno kot sodobni avtomobili). Razvijajo že tudi električne modele, ki bi akumulatorske baterije lahko polnili celo na sončno energijo. Samodejne kosilnice za profesionalno rabo imajo vgrajen kompleksen računalniški vid, podobno kot samovozni avtomobili, saj se morajo orientirati po prostoru (tudi) brez pomoči signala GPS. Stanejo tudi 10.000 USD in več.

Po drugi strani poceni daljinsko vodene robotske kosilnice usmerjamo ročno z daljinskim upravljalnikom (podobno kot modele vozil, plovil in letal). Za košenje trave večinoma uporabljajo vrteče se nože, ki lahko v primeru prevračanja predstavljajo veliko nevarnost za mimoidoče, zato ima večina tovrstnih kosilnic namesto koles gumijaste gosenice, ki omogočajo boljši stik s tlemi in zmanjšujejo nevarnost zdrsa.

Ena od poceni robotskih kosilnic z bencinskim motorjem na daljinsko vodenje (alibaba.com).

Daljinsko vodene kosilnice, ki se seveda samodejno ustavijo, če se radijska zveza prekine, stanejo okoli 2.000 USD.

Robotska kosilnica z bencinskim motorjem in električnima iz domače garaže

Kot zatrjuje avtor prispevka J. D. Warren na spletni strani makezine.com/projects/lawnbot400, lahko v mehanični delavnici sorazmerno enostavno izdelamo kosilnico Lawnbot 400 na električni in bencinski pogon s krmilnikom Arduino in z daljinskim vodenjem. Poleg razvojne plošče Arduino z radijskim modulom in močnostno krmilno elektroniko potrebujemo še avtomobilski akumulator in pogonska elektromotorja, ki si ju lahko izposodimo pri odsluženem invalidskem vozičku.

Prednji kolesi sta prosto vrtljivi, na sredino ogrodja pa pritrdimo oskubljeno osnovo ročne motorne kosilnice (brez roča in koles). Travo z vrtečim se rezilom kosi dvotaktni bencinski motor, za premikanje pa skrbita elektromotorja, ki ju napajata dva akumulatorja 12 V. Zagon bencinskega motorja in nastavitev hitrosti njegovega vrtenja sta ročna.

Doma narejena daljinsko vodena robotska kosilnica z bencinskim motorjem in električnima motorjema.

Avtor omenja sorazmerno dolgo avtonomijo kosilnice in možnost, da se bo nekoč lotil njene nadgradnje s samodejnim vodenjem iz domačega računalnika ali pametnega telefona. Vendar to ni enostavno, saj bi bilo treba dodati kopico elektronskih tipal, še posebej za zaznavanje ljudi in predmetov v smeri košnje. Digitalna logika bi morala imeti možnost samodejne zaustavitve bencinskega motorja v primeru anomalij pri svojem delovanju, s prekinitvijo vžiga in/ali dotoka goriva. Zadnje bi bilo vsekakor dobrodošlo tudi za manjšo porabo goriva.

Čistilniki bazenov

Čeprav se zdijo kot majhna daljinsko vodena podvodna vozila, so robotski čistilniki bazenov po načinu delovanja bolj podobni robotskim sesalnikom za prah. Z velikimi in močnimi krtačami odstranjujejo umazanijo z dna in sten bazena ter jo skupaj z vodo črpajo skozi filter, ki zadrži tudi mikroskopske delce. Novejše poganja akumulatorska baterija, z do okoli 90 minutami neodvisnega delovanja, starejši modeli pa se napajajo prek električnega kabla z nizko napetostjo, ki ga iz električnega omrežja napaja od bazena vsaj tri metre oddaljeni električni pretvornik s transformatorjem.

Kompleksnejši čistilniki bazenov se po dnu in stenah bazena pomikajo s kolesi z dobrim oprijemom. Vsak par koles lahko poganja po en elektromotor, kar omogoča potovanje v poljubni smeri, medtem ko tretji motor poganja krtače. Čeprav je navigacija po bazenu enostavnejša od navigacije po prostoru, mora robot natančno očistiti vsak kotiček bazena, vse do vodne gladine.

Med tipali izstopa tudi giroskop, s katerim čistilnik zaznava svojo orientacijo in ve, kdaj potuje po dnu in kdaj po steni bazena. Samodejno ustvari načrt bazena in izbere najboljšo strategijo čiščenja. Na ta način je mogoče bazen očistiti z najmanj prehodi in v najkrajšem času, obenem pa lahko robot očisti tudi bazene z atrakcijami, denimo z otočkom za sončenje, ali stezo z vodnim tokom.

Enostavni robotski čistilnik bazena Aiper (aipersmart.com).

Enostavni robotski čistilniki namesto zapletene navigacije uporabljajo fiksno nastavitev zavijanja v eno smer, ob pomoči katere robot v lokih obdela vse stene in tla bazena. Namesto zmogljivih vrtečih se krtač površine bazena podrgne s fiksno vpeto krtačo, pri čemer skozi prednjo in zadnjo režo z močno vodno črpalko vsesava vodo in jo spušča nazaj v bazen skozi filter, ki zadrži umazanijo in mikroskopske delce.

Četudi lahko uporabljajo več principov delovanja, robotski čistilniki bazenov niso poceni, saj stanejo med 1.000 in 1.500 USD, medtem ko so roboti za profesionalno rabo, z vsemi potrebnimi certifikati za čiščenje javnih bazenov, tudi do desetkrat dražji.

Popularni domači robotski pomočniki

Med obdobjem covida 19 so se v ospredje prerinili roboti za razkuževanje prostorov, kot je ROCKUBOT (rockubot.co), ki po navedbah proizvajalca uniči do 99,9 odstotka pršic, bakterij in virusnih klic. Vsekakor ni edini, saj večje različice tovrstnih robotov uporabljajo tudi v zdravstvenih ustanovah in domovih za ostarele. Samodejno razkuževanje z ultravijolično svetlobo je tako varno tudi za osebje, saj robot opravi delo, ko je prostor prazen.

S pojenjanjem epidemije je ponovno več zanimanja tudi za robotske sesalnike in kosilnice ter klasične gospodinjske robote, kot so pralni, sušilni in pomivalni stroji, vendar so ti že dolgo del našega vsakdana, zato jih ne bomo omenjali. Po drugi strani se za nakup učnih in razvedrilnih robotov za zdaj odločajo predvsem računalniški entuziasti, zato se jih bomo raje lotili v samostojnem članku.

Roomba i7+ (irobot.com) je zmogljiv sesalnik, ki se izogiba zaletavanju v predmete in samodejno izdela podroben načrt našega doma. Lahko se poveže s spletno storitvijo Amazon Alexia in Google Assistant, ki omogočata glasovno upravljanje, mogoče pa je tudi (varno) shranjevanje načrtov domačih prostorov v Amazonovem in Googlovem javnem spletnem oblaku. Posodo za prah sesalnik samodejno izprazni v vrečko bazne postaje, v katero ga lahko zbiramo okoli 30 dni. Jezi le, da je treba za paket s tremi vrečkami v ZDA odšteti okoli 15 USD, kar se zdi v primerjavi s ceno sesalnika, 649 USD, odločno preveč.

Dyson 360 Heurist (dyson.com) je zaradi zmogljivejše akumulatorske baterije nekoliko višji, a ima zato nekajkrat večjo sesalno moč od običajnih robotskih sesalnikov. Čeprav motorizirana krtača, ki teče po celotni širini sesalnika, dobro odstrani tudi prah po kotih, sesalnik zaradi višine včasih ne more posesati prahu pod pohištvom.

Za samodejno navigacijo in izdelavo načrtov prostorov uporablja vgrajeno digitalno kamero. Na načrtih lahko nato z računalnikom ali s pametnim telefonom prek brezžične povezave označimo cone, v katerih določimo dovoljene načine obdelave tal in urnike čiščenja. Glasovno upravljanje je mogoče prek spletnih storitev Amazon Alexia in Google Assistant. Moti predvsem, da se sesalnik ne zna izogniti oviram, kot so po tleh položeni kabli ter odloženi copati in čevlji. Zaradi močnejše vakuumske črpalke je sesalnik med delovanjem s 70 dB tudi precej glasen. Stane okoli 1.600 USD.

Ecovacs Deebot N79S Robotic Vacuum Cleaner (ecovacs.com) med govornim upravljanjem odlično sodeluje z Amazonovo Alexio, hitro pa se odziva tudi na ukaze, ki mu jih pošljemo prek daljinskega upravljalnika. Lahko ga upravljamo tudi prek pametnega telefona, vendar je manj odziven. Čisti parket in preproge, a se lahko zatakne pod pohištvom. Stane okoli 290 USD.

Worx WR140 (worx.com) je ena od robotskih kosilnic, katere lastnosti ustrezajo povprečnim domačim uporabnikom, željnih preizkusa nove tehnologije. Za okoli 1.200 USD dobimo robota, ki dobro obvladuje manjše zelenice velikosti do 1.000 kvadratnih metrov. Urnik košnje lahko prilagajamo svojim željam, prav tako lahko določimo višino košnje. Kosilnica zna dobro pokositi po kotih in se lahko povzpne po pobočju z naklonom 20 kotnih stopinj. V kompletu so tudi magnetni trakovi, s katerimi obkrožimo območja, ki jih ne želimo kositi. Pred nakupom se izplača preveriti cene in dobavljivost v različnih spletnih trgovinah, saj se ti zaradi priljubljenosti robota lahko tudi znatno razlikujejo.

Worx WR140 z vso dodatno opremo

Gardena 4069 (gardena.com) tehta zgolj 7,5 kg, zato jo lahko hranimo tudi na polici v garažni omari. Višino rezanja trave nastavljamo med 1,7 in 5 cm, naenkrat pa lahko pokosi do 88 kvadratnih metrov veliko površino, vendar lahko z večkratnim polnjenjem obvladuje tudi večjo. Ob izpraznjenosti baterij po približno uri košnje se samodejno vrne k bazni enoti in se priklopi na polnjenje. Stane okoli 1.500 USD.

Husqvarna Automower 450X (husqvarna.com) odlikujeta tiho delovanje (58 dB) in velik doseg, saj lahko pokriva površino do 5.000 kvadratnih metrov. Kljub temu moramo pred njegovo uporabo ograditi površine, ki jih želimo kositi, lahko pa namesto tega območje brez košnje označimo tudi na digitalnem tlorisu prostora. Določamo tudi urnik košnje, a zmoti nekoliko visoka cena, saj stane okoli 3.100 USD.

Husqvarna Automower.

Honda Miimo HRM520 (powerequipment.honda.com) lahko skrbi za površino okoli 3.000 kvadratnih metrov in premaga naklon do 25 kotnih stopinj. Iz pametnega telefona ne nastavljamo le urnika delovanja ter zagona in zaustavitve, temveč lahko izberemo tudi višino rezanja trave. Kosilnica lahko svoje delovanje prilagaja gostoti rasti trave, s čimer enakomerno pokosi vse dele zelenice. Tipala preprečujejo trke s preprekami ter merijo napolnjenost baterij. Čeprav se pri Hondi lahko pohvalijo, da so razvili tudi priljubljenega razvedrilnega robota Asima, je cena kosilnice, okoli 2.800 USD, sorazmerno visoka.

Prihajajo hišni androidi

Zmogljivost in inteligenca hišnih robotov se z vsako novo generacijo povečujeta. Če so prvi robotski sesalniki po večkrat posesali prah v istih delih stanovanja, ima večina današnjih modelov zmogljivo digitalno logiko, ki skrajša čas sesanja, poveča doseg in porabi manj energije. Podobno delujejo tudi čistilniki bazenov in sodobne robotske kosilnice.

A moralo bo miniti še vsaj desetletje ali dve, preden bodo vsa neželena dela namesto nas opravljali ravno prav inteligentni androidi z rokami in nogami, ki bodo dobro razumeli govorne ukaze. Njihovo delo bomo plačevali le z električno energijo in dragimi popravili, zato bodo še vedno prišli prav tudi namenski roboti, kot so pralni stroji, kosilnice in čistilniki domačih bazenov. Za konec pa še misel: Če bi v Starem Rimu namesto sužnjev uporabljali robote, bi morda še zdaj stal …