Internet ima tudi temno plat. Zelo temno.

Internet ima, tako kot realni svet, tudi svojo temno plat. Pri tem pa ni govor le o spletnih straneh za odrasle, temveč o nečem bistveno večjem in bolj zapletenem – pa je že pornografija nadvse razširjena. Na temni strani interneta je (skoraj) vse anonimno in nenadzorovano, daleč stran od obveščevalnih in varnostnih agencij in drugih (službenih) vohljačev. To ni nujno zlo, niti dobro.

Na temni strani interneta lahko kupimo praktično karkoli, tudi identifikacijske kartice zaposlenih, njihove digitalne identitete itd.

Temno stran interneta bi lahko enačili s kriminalnimi aktivnostmi, saj na njej prevladujejo razpečevanje drog, prodaja in nakupovanje orožja, hekerske dejavnosti, prostitucija, spletne prevare in goljufije, terorizem in še marsikaj drugega, kar v realnem svetu sodi v množico, imenovano kriminal. Transakcije na temni plati interneta so anonimne, težko ali nemogoče izsledljive, zato je tudi tako mikavna za nepridiprave.

Globočine temnega interneta so povprečnemu uporabniku spleta pravzaprav nepojmljive. Tudi zato ga ponekod označujejo tudi kot globoki internet in ga primerjajo z ledeno goro sredi oceana – večina te gore se namreč skriva pod gladino morja. Strokovnjaki ocenjujejo, da je globoki internet kar 500-krat večji (obsežnejši) od »standardnega« interneta, ki ga pozna večina ljudi. V njem je namreč skritih kup podatkov, predvsem najrazličnejših zbirk podatkov, podatkov o registracijah in uporabnikih praktično katerekoli strani, e-poštni sistemih, plačilnih sistemih itd. Te vsebine in podatki seveda povprečnemu uporabniku niso vidni, iskalni pajki, ki vsebine indeksirajo za spletne iskalnike, kot so Bing, Google, Najdi.si, Yahoo! in drugi, jih seveda ne vidijo/najdejo. Spet drugi strokovnjaki opozarjajo, da temni in globoki internet nista eno in isto, in da bi morali v pogovoru o temni strani interneta poudarjati predvsem njeno kriminalno plat, v primeru globokega interneta pa ni vse slabo. Po tej definiciji je torej temni internet bistveno manjši od globokega interneta, sestavljen pa je predvsem iz spletnih strani, kjer prodajajo orožje, drogo, ponarejeni denar, ljudi ipd.

Kako se obnašati na temni strani interneta?

Če bi radi le pokukali na temno stran spleta in jo odnesli brez posledic (za slednje seveda ne jamčimo), vam priporočamo, da se držite naslednjih napotkov:

• Vedno uporabljajte povezavo VPN. Tako vaš ponudnik dostopa do interneta ne bo imel dokazov, da ste obiskovali strani s končnico .onion.

• Pred zagonom in uporabo brskalnika Tor browser zaprite vse druge brskalnike.

• V brskalnik Tor Browser ne nameščajte nobenih vtičnikov ali razširitev (pogosto so okuženi).

• Onemogočite Java Script.

• Ne prenašajte torrent vsebin.

• Ne počnite nič nelegalnega.

• Ne uporabljajte družabnih omrežij in svojega pravega imena.

• Ne zaupajte generatorjem valute bitcoin (očitno so lažni).

• Čeprav lahko po temni strani interneta brskate z mobilno napravo (aplikacija za dostop do omrežja Tor v okolju Android se imenuje Orbot), to močno odsvetujemo.

• Če bi bili radi na temni strani interneta kar najbolj varni, uporabite namenski operacijski sistem TAILS OS na platformi Linux, kjer so vse funkcije in orodja namenjeni zagotavljanju anonimnosti in varnosti v spletu.

Kot tržnica vsega prepovedanega

Temna plat interneta še najbolj spominja na tržnico – tržnico vsega prepovedanega. Tako so tudi zvečine izdelane tamkajšnje spletne strani – kot spletne trgovine in tržnice, kjer je mogoče kupiti izdelke, storitve ali podatke – torej poleg orožja in drog lahko kupimo zaupne informacije ali pa naročimo storitev hekanja določene žrtve. Če se na hekanje spoznamo tudi sami, lahko v temnem delu interneta kupimo le ustrezna orodja ali že pripravljene škodljive kode. »Čebulno omrežje Tor, v katerem deluje večina temne plati interneta, skrbi za anonimnost in neizsledljivost transakcij med prodajalci/ponudniki in kupci. Prav zato je omrežje Tor, čeprav samo po sebi ni nelegalno, med organi pregona tako zelo sumljivo – in z njim tudi vsi uporabniki tega omrežja. Programsko opredeljeno omrežje skriva identitete uporabnikov in njihovo spletno delovanje pred organi nadzora in pregona tako, da vse vsebine kriptira in jih naključno pošilja prek različnih komunikacijskih omrežij po svetu. Enkripcija je pogosto večnivojska, kar uporabnikom zagotavlja še dodatno anonimnost.

Takole je pravzaprav videti sodobni internet. Spletni iskalniki brskajo le nad »vodnim površjem«.

Padec (vseh) vrednot

Zavedati se velja, da je praktično vse, kar je naprodaj v temni strani spleta, ukradeno ali pa ustvarjeno/pridobljeno nelegalno. Podatke o uporabniških in bančnih računih, digitalne identitete in podatki vseh vrst – vse to je bilo ukradeno in je naprodaj prek temnega spleta. Ker je internet velikanski, ga praktično ni mogoče regulirati. Prav tako ne njegove vsebine. Ta je na temni strani pogosto moralno sporna. Pornografija in zlorabe, posebej otrok, lahko ljudem pustijo trajne posledice in jim okvarijo zdravje, uničujejo razmerja, kariere – tako posameznika kot družine, lahko tudi celotne generacije.

Internetni kriminalci na najrazličnejše načine zlorabljajo našo zasebnost. Pri tem jim večina uporabnikov pomaga celo sama, z javnimi objavami svojih podatkov, fotografij, video posnetkov itd. Te lahko v nadaljevanju izrabijo za krajo identitete, njeno zlorabo, izsiljevanja in druga kriminalna dejanja. »Puščanje« teh podatkov lahko uniči življenje ali kariero posameznika, pa tudi podjetja. Psihično manj trdni lahko storijo samomor ali pa zapadejo v odvisnost.

Meka kriptovalut

Za plačevanje storitev, izdelkov in podatkov se v temnem internetu uporabljajo skoraj izključno kriptovalute, saj klasični načini spletnega plačevanja puščajo za seboj digitalno sled in zato niso zaželeni. Prav zato v digitalnem podzemlju blestijo kriptovalute – digitalne valute, kot so bitcoin, ethereum, ripple, monero, zcash in druge, ki same po sebi nimajo fizične oblike, imajo pa vrednost. Omenjenih pet kriptovalut je bilo konec aprila na trgu skupaj vrednih dobrih 25 milijard dolarjev, po majski »eksploziji« bitcoina pa se je njihova vrednost do trenutka, ko berete ta prispevek, bržkone povečala za desetino do petino.

Naj ostane, kjer je, skrito očem javnosti

Sveže raziskave ugotavljajo, da okoli 60 odstotkov temne strani interneta sestavljajo nelegalne vsebine, kot so pornografija, prepovedane finančne transakcije, prodaja drog in orožja, ponarejanje denarja in podobne nedovoljene dejavnosti. Kako velik je delež prodanih ukradenih informacij in podatkov, pa je zelo težko oceniti, prav zaradi izjemne anonimnosti prodajalcev in kupcev. Vlade sveta si s svojimi agencijami in organi pregona sicer prizadevajo za boljši nadzor in regulacijo temne plati interneta, a so v svojih prizadevanjih le redko uspešna. Tudi razbijanje kriminalnih združb, skritih za anonimnimi vzdevki, je izjemno težko. A nekaj naj bo jasno – na temni strani interneta je marsikaj skrito očem javnosti. Po svoje je to dobro, pa tudi slabo.

Kako priti do temne strani interneta?

Ljudje smo po naravi radovedni. Če si res želite pokukati na temno stran interneta, boste seveda našli način, kako to storiti. Toda naj vas opozorimo, da to ni obljubljena dežela, polna poceni drog, plačljivih morilcev in otroške pornografije. Vse prej kot to boste našli »navadno« pornografijo, lažne morilce in sumljive prodajalce sumljivega blaga. Pa še to le, če se boste sprehodili po temni Wikipedii, drugače vas čakajo slabo postavljene strani z grafično podobo izpred desetletij. V bistvu se morate za dostop do temne plati interneta le povezati v omrežje Tor in poznati naslove strani, ki bi jih radi obiskali. Prvi korak je razmeroma lahek, odpravite se na spletno stran Anonymity Online (www.torproject.org) in sledite navodilom. Drugi je že (precej) težji. Brskalnik Tor Browser namreč pozna predvsem spletne naslove, ki se končajo na končnico .onion, spletne strani z nelegalno vsebino pa imajo vse prej kot enostavne naslove, ki si jih je enostavno zapomniti. Že temna Wikipedia gostuje na naslovu http://zqktlwi4fecvo6ri.onion/wiki/index.php/Main_Page, podobno »čudni« pa so tudi vsi drugi spletni naslovi. V pomoč pri brskanju po teh straneh vam bo seznam, dostopen na strani Hidden Wiki (thehiddenwiki.org).