Internet prek satelita v vsako vas

Medtem ko je bil nekoč internet prek satelita namenjen samo operaterjem, poslovnemu in vojaškemu okolju, je v zadnjih petih letih postal cenovno dostopen tudi za posameznike. Preizkusili smo delovanje ponudnika Tooway.

Satelitski dostop do interneta je bil pri nas v rabi že v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja. Zaradi zelo dragih mednarodnih povezav pri Telekomu sta ga uporabljala dva slovenska ponudnika interneta, od leta 1995 Quantum iz Ljubljane (omrežje Spark) in od leta 1998 Medinet iz Maribora (omrežje AMIS). Takrat sta bili za povezavo s satelitom potrebni dve 2,5-metrski anteni (edini ponudnik je bil na satelitu na 45 stopinjah zahodno, ki je precej nizko na obzorju), hitrost povezave pa je bila 256/128 Kb/s oziroma 512/128 Kb/s.

Legenda pravi, da je Mirana Krambergerja, "očeta" Telekomovega SIOLa, v začetku leta 1998 skoraj zadela kap, ko je stopil iz Telekomovega poslopja v Mariboru in na drugi strani ceste na strehi zagledal Medinetova satelitska krožnika. Na srečo njegova "prijava protizakonitih komunikacij" na takratnem URSTu ni uspela in SIOLova konkurenca je lahko zaživela tudi po zaslugi cenovno ugodnih satelitskih povezav.

Medinetov satelitski internet v 90ih letih.

Do danes je tehnologija že precej napredovala in cene so se lahko znižale, tako da se je v preteklih petih letih našlo več ponudnikov satelitskega interneta prek različnih satelitov, ki ob prenosu televizijskih signalov del zmogljivosti namenjajo tudi internetnim povezavam. Na začetku so ponudniki interneta uporabljali isti frekvenčni pas kot televizija (tako imenovani Ku - 11/14 GHz), ki je omogočal hitrosti do največ 3,6 Mb/s od satelita in do 384 Kb/s proti satelitu, v zadnjem času pa se na satelitih, ki so namenjeni zgolj komunikacijam, uporablja nov frekvečni pas (Ka - 20/30 GHz), ki omogoča hitrosti do največ 20 Mb/s od satelita in do 6 Mb/s proti satelitu. Glavna pomanjkljivost povezave prek satelita je čas, ki ga signal potrebuje do geostacionarnih satelitov na višini 36.000 kilometrov in nazaj, vendar je bilo kljub temu konec lanskega leta že okrog tri milijone uporabnikov satelitskega interneta po vsem svetu in v naslednjih petih letih naj bi se to število vsaj podvojilo. Prejšnji mesec je na primer Albanija napovedala, da bodo več sto šol in pošt na podeželju povezali v internet prek satelita.

Ponudba TooWay

Podjetje TooWay ponuja internet prek satelita že od leta 2007, v začetku prek satelita Hot Bird 6 na položaju 13 stopinj vzhodno, kjer je bilo nekaj transponderjev na običajnem frekvenčnem pasu Ku namenjenih internetu, imeli pa so enako široko vseevropsko pokrivanje kot transponderji, namenjeni televiziji. Od lanskega leta TooWay ponuja internet prek novega satelita Eutelsat Ka 9A na položaju 9 stopinj vzhodno, kjer je vseh 82 transponderjev na frekvenčnem pasu Ka namenjenih zgolj komunikacijam in imajo nekaj desetkrat večjo zmogljivost kot transponderji v frekvenčnem pasu Ku (skupaj prek 70 Gb/s), vsak transponder pa pokriva samo omejeno področje. Mimogrede, frekvenčnega pasu Ka se lotevajo tudi ponudniki Astra, Viasat in Echostar, zato bo v začetku prihodnjega leta skupna zmogljivost v pasu Ka presegla 400 Gb/s, to pa bo stokratno preseglo dosedanjo zmogljivost ponudbe v pasu Ku.

Ponujene hitrosti so primerljive z običajnim širokopasovnim dostopom po telefonskem omrežju (xDSL), v različnih paketih do 18 Mb/s od satelita in do 6 Mb/s proti satelitu, vendar je ob tem omejena količina mesečnega prometa, ki je, odvisno od paketa, za današnje uporabnike razmeroma "skromnih" od 2 GB do 50 GB na mesec (pri čemer se nočni promet šteje "polovično"). Po porabljeni količini se dostop do interneta ne prekine, temveč se bistveno zmanjša hitrost dostopa, na "pičlih" 128/64 Kb/s do konca meseca, če je nuja, pa je mogoče dokupiti tudi dodatne količine podatkov (12 evrov za 1 GB). TwoWay ponuja tudi posebej prilagojene satelitske krožnike, s katerimi je mogoče z isto anteno spremljati tudi televizijo z istega orbitalnega položaja 9 stopinj vzhodno ali pa s sosednjih položajev (npr. priljubljena Hot Bird na 13 stopinj vzhodno ali Astra na 19,2 stopinje vzhodno).

O3B - nova generacija satelitskega interneta

Očitno je glavni problem satelitskega interneta (ne)odzivnost. Kaj pa, če bi bili komunikacijski sateliti v nižji in ne geostacionarni (GEO) orbiti? Takšno razmišljanje je bilo podlaga za ustanovitev konzorcija O3B leta 2007, ki ga je zasnovalo nekaj velikih ponudnikov (in uporabnikov) internetnih povezav (med njimi Google in satelitski ponudnik SES) in mu zagotovilo začetni kapital milijardo evrov. Konzorcij O3B (to pomeni "other 3 billion" - internet za druge 3 milijarde ljudi, ki še nimajo dostopa do interneta) bo še letos poslal prve štiri satelite v srednjo (MEO) orbito 8000 km, končni cilj v naslednjem letu pa je 12 satelitov s skupno zmogljivostjo več kot 100 gigabitov, ki bodo pokrivali točke sprejema na zemlji med 45 stopinjami severne oziroma južne širine.

Satelitska flota O3B

S sateliti v nižji orbiti se bo pot signala skrajšala za skoraj petkrat, z 72.000 na 16.000 km, signal bo potreboval samo še približno 120 milisekund za obe smeri, s tem pa se bo skupni odzivni čas skrajšal s približno 750 na približno 250 milisekund. Nižji sateliti bodo omogočali tudi bistveno višje hitrosti povezav, posamezni oddajnik na satelitu bo imel gigabitno zmogljivost. Ker sateliti v nižjih orbitah niso geostacinarni, temveč obkrožijo zemljo v nekaj urah (na orbiti višine 8000 km v dobrih štirih urah), bodo na satelitih gibljivi oddajniki, ki bodo neprestano usmerjeni v pravo postajo na zemlji.

Priklop

Naročnik satelitskega interneta dobi v paketu satelitski krožnik rahlo elipsaste oblike, velik 70 krat 75 cm, 70 cm dolgo ročico z oddajnikom/sprejemnikom in satelitski modem Surfbeam 2 ameriškega podjetja Viasat, ki uporablja enako tehnologijo DOCSIS, kot jo sicer poznamo pri internetu v kabelskih omrežjih. Montaža ročice na krožnik je enostavna, s štirimi vijaki, krožnik pa potem pritrdimo na stabilen drog (vse skupaj tehta več kot 10 kg), s tem bo še največ dela. Pri preizkušanju smo drog vtaknili kar v težak podstavek za vrtni senčnik in vse skupaj začasno postavili na balkon.

Naslednji korak je grobo usmerjanje antene v smeri satelita Eutelsat Ka 9A na položaju 9 stopinj vzhodno. Najprej ob pomoči GPSa ali pa programa Google Earth ugotovimo svoje zemljepisne koordinate in potem izračunamo še pripadajoč azimut oziroma elevacijo za omenjeni satelit (Twoway ponuja priročen programček za pametne mobilne naprave). Približno elevacijo nastavimo kar ob montaži antene, ki ima na nosilcu narisano skalo, potem pa z vrtenjem antene še približen azimut (ob pomoči kompasa ali GPSa). Pri fini nastavitvi že uporabimo računalnik, tako da v spletnem brkljalniku zaženemo program na lokalnem naslovu 192.168.100.1. Sprejemnik na anteni nas potem s piski različne višine opozarja, kdaj je sprejem optimalen, ko pazljivo vrtimo anteno na drogu oziroma vijak na anteni za nastavljanje elevacije.

Na koncu zahtevamo še prijavo v omrežje (na spletno stran ponudnika vnesemo svoje uporabniško ime in geslo) in omrežje nam posreduje naš IP naslov in druge podatke, ki so potrebni za povezavo. Ves postopek opravimo v manj kot eni uri in, samo če smo zelo nespretni, bomo potrebovali tehnično pomoč s strani ponudnika.

Anteno smo postavili kar na balkon.

Praktični preizkus

Seveda smo najprej preizkusili odzivnost (latency) omrežja in hitrost povezave. Odzivnost je bila takšna, kot smo jo lahko pričakovali ob 72.000 km dolgi povezavi od naše antene prek satelita do antene ponudnika, za kar radijski signal potrebuje pol sekunde. Če k temu prištejemo še zakasnitve v povezavah operaterja v omrežje, dobimo odzivne čase okrog 700 milisekund. To smo tudi potrdili z meritvami. 24-urni ping test je pokazal povprečni čas 740 ms, najkrajši 680 ms in najdaljši čas 1700 ms in niti enega izgubljenega paketa! Zato pa so bile hitrosti prenosov, ki smo jih izmerili, bolj obetavne, okrog 14 Mb/s hitrost prenosa s satelita in povprečno 4,5 Mb/s hitrost v drugi smeri, kar je že solidna širokopasovna povezava. Vse storitve so delovale normalno brez prekinjanja, spletne povezave, prenos datotek, televizija, youtube itd. Poizkusili smo celo telefonirati v Ameriko prek Skypa in je delovalo odlično, skupaj z videom. Res pa se je bilo treba disciplinirati pri pogovoru in ne skakati v besedo. Edina storitev, ki je tako rekoč nemogoča prek satelitske povezave, so spletne igre (storitev ndt.arnes.si je opazila "packet queuing"). Tudi v dežju je bila hitrost nespremenjena, na testih pa smo lahko prebrali, da se v zelo hudem dežju ali sneženju hitrost zmanjša tudi na polovico.

Povprečni odzivni čas 740 ms seveda ne pomeni, da se bodo spletne strani nalagale 10x dalj časa, kot bi se, recimo, pri odzivnem času 74 ms (to bi bil nekako pričakovani čas za spletne strani v Evropi). Res se nalaganje neke spletne strani ne začne v hipu, temveč šele v nekaj sekundah po zahtevku, v povprečju pa samo nalaganje potem ne traja bistveno dalj časa kot z običajno širokopasovno povezavo (primerjali smo z optično povezavo 20/20 Mb/s). Če nimamo druge možnosti povezave v internet, bomo pač morali malo potrpeti.

Priloženi satelitski modem ViaSat Surfbeam 2.

Satelitski internet Tooway

Internet prek satelita.

Kdo: www.tooway.com

Prodaja: www.novatel.si

Cena: Antena in modem 468 EUR, mesečna naročnina od 33 eur naprej (odvisno od paketa).

Za: Enostavna namestitev, deluje brezhibno.

Proti: Ni za preveč nestrpne, ni za preveč požrešne, ni za preveč skopuške.