Internet stvari: ko štejejo osnove

Trendi s področja interneta stvari kažejo, da se bodo ponudniki letos osredotočili na temeljne potrebe strank, kot so prizadevanja za varnost in zdravje ter spremljanje naprav pa tudi uporabniško izkušnjo.

Pomembnost interneta stvari bo tudi v letu 2021 naraščala, od podatkovno intenzivnih izkušenj, ki uporabljajo naprave interneta stvari (kot so samovozeči avtomobili ali nosljive naprave), do osnovnih zdravstvenih in varnostnih potreb, saj je pandemija covida 19 še naprej tudi v središču pozornosti tehnoloških podjetij.

Obenem krajina interneta stvari še vedno velja za razdrobljeno, veliko je različnih standardov, možnosti povezljivosti in primerov uporabe, ni pa še jasnih zmagovalcev, ki bi to področje ukrojili po svojih željah. V prihodnje se bo ta razdrobljenost še nadaljevala, tako vsaj meni analitsko podjetje Forrester Research. Celo mobilna omrežja naslednje generacije (5G), ki veljajo za nekakšen sveti gral interneta stvari, bodo ponudila veliko različnih možnosti povezljivosti in tako dodala k razdrobljenosti rešitev.

Omenjeno analitsko podjetje ocenjuje, da bodo letos v ospredju projekti interneta stvari, ki se bodo osredotočili na temeljne pobude na področjih varnosti, zdravja in logistike, npr. tehnologije čiščenja stavb in zmogljivosti sledenja (blagu ali osebam). Hkrati bodo tehnologije interneta stvari, čeprav se bodo osredotočale na osnovne potrebe, ključnega pomena tudi za storitve na višji ravni, saj si ponudniki storitev prizadevajo karseda izboljšati oziroma nadgraditi uporabniške izkušnje strank.

Kaos v svetu povezljivosti

Medtem ko je bilo v zadnjih letih veliko govorjenja o povezljivosti v omrežjih 5G – in njenem potencialu za podatkovno intenzivne procese –, 5G še zdaleč ni edina možnost, ki jo imajo na voljo podjetja. Odvisno pač od posameznega poslovnega modela, procesa in načina uporabe. Medtem ko samovozeči avtomobil dejansko potrebuje vse prednosti mobilnega omrežja 5G, pa navadni senzor temperature ali dima lahko shaja s povsem bazično in karseda poceni povezljivostjo. Tudi nosljiva naprava ali stroj v tovarni zahtevata drugačno povezljivost. Nekje je v ospredju kar najmanjša poraba energije, drugje pa (po možnosti) absolutna zanesljivost delovanja.

Pod drobnogledom bodo tudi rešitve za digitalno in oddaljeno zdravstveno oskrbo. Pandemija koronavirusa ima vendarle nekaj pozitivnih učinkov, in sicer pospešen razvoj rešitev v zdravstvu, ki so bile do zdaj na stranskem tiru. Poleg tega je pripomogla k pripravljenosti ljudi za rabo nosljivih naprav, saj so te lahko odličen nadomestek za obisk zdravnika, ker stalno spremljajo zdravstveno stanje posameznika (vsaj ključne parametre). Lahko so še bistveno več, denimo sistemi alarmiranja za starejše osebe in del rešitve za zagotavljanje virtualne oskrbe. Spremljanje bolnikov na daljavo bo letos doživelo znaten porast, nove tehnologije interneta stvari pa omogočile bogatejše zdravstvene izkušnje na podlagi podatkov posameznika, obdelanih in primerjanih v oblaku. Pomembno je le, da tehnologija rešuje življenja posameznikov, saj v zdravstvu še kako drži, da je preventiva boljša (in cenejša) od kurative.

Pametnejše zgradbe bodo spremljale zaposlene

Tehnologija pametnih zgradb bo spodbudila preobrazbo zaposlenih, toda ta se bo manj osredotočila na pretekle prioritete, kot sta energetska učinkovitost in produktivnost delavcev. Namesto tega bosta letos v ospredju zdravje in varnost delavcev. Medtem ko so se v preteklosti pametne zgradbe kitile predvsem s pametnimi termostati in sistemi razsvetljave ter morebiti še z naprednimi konferenčnimi sobami, jih zdaj čaka uvedba sistemov za spremljanje zdravstvenega stanja ter lokacije zaposlenih in obiskovalcev (merjenje temperature). Velik izziv bo tudi zagotavljanje ustrezne razdalje med zaposlenimi v pisarniških okoljih, saj je pričakovati, da se bo velik delež zaposlenih ob omilitvi ukrepov za zajezitev pandemije vendarle vrnil v pisarne.

Povezani stroji bodo vseprisotni

Proizvodni obrati in druga okolja z dragimi stroji so že izkusili različne prakse oddaljenega nadzora in dela na daljavo. Tiste, ki so se obnesle, ostajajo. Poleg tega so številna podjetja ugotovila, kako te podatke uporabiti za boljše upravljanje virov in naprav, saj lahko proaktivno preprečijo okvare opreme ali se nanje vsaj pripravijo (da so na voljo nadomestni deli in so tehniki pripravljeni na vzdrževanje strojev).

Nedavna raziskava interneta stvari o vpeljavi le-tega v prakso, ki jo je objavil IoT World Today, je ugotovila, da 57 odstotkov podjetij internet stvari vpeljuje skupaj z umetno inteligenco in s strojnim učenjem. Hkrati pa analitiki ugotavljajo, da se tehnologije interneta stvari v proizvodnih podjetjih vendarle uvajajo počasneje, kot je bilo pričakovano.