Internet stvari melje naprej
Ko se je pred več kot desetletjem v IT-svetu pojavila skovanka internet stvari, ki jo poznamo pod kratico IoT, si je le redko kdo predstavljal, kako vseprisoten bo internet stvari dejansko postal. Oglejmo si, kje vse ga bomo srečevali letos.
Internet stvari (IoT) je vsekakor prevzel potrošniški, komunikacijski in industrijski svet. IoT-storitve, naj bodo človeku vidne ali nevidne, krojijo panoge financ, logistike, maloprodaje in zdravstva. Ponudniki rešitev IoT, ki ustvarjajo inovacije na področjih senzorjev, omrežne komunikacije, aplikacij in računalniškega oblaka, imajo tako priložnost, da pridobijo trajne konkurenčne prednosti pred podjetji, ki se do zdaj še niso odločila za vlaganja v rešitve IoT. Kje bo internet stvari oral ledino letos ali pa celo povsem zagospodaril?
Ocene strokovnjakov kažejo, da je v začetku leta 2020 z internetom stalno povezanih okoli 3,6 milijarde naprav, ki jih ljudje uporabljamo za vsakdanja opravila. Mobilna omrežja 5G naj bi letos in še posebej v prihodnjih letih omenjeno številko še znatno povečala.
Pametni vsakdan
Širitev ekosistemov, ki vključujejo internet stvari, bo enostavno vidna v vsakdanjem življenju. Pametne soseske postajajo resničnost. Pametni senzorji, nameščeni po soseskah, bodo ustvarili varen, udoben in po možnosti čist življenjski prostor. To bodo ponudniki dosegli z zbiranjem podatkov o človekovih dejavnostih, ki so tako raznolike kot (u)poraba vode, nastavitve termostata, sprehajalne poti psov, skupna uporaba vozil in podatki o dostavi na dom. Pametne soseske pa so pravzaprav osnova za pametna mesta, kjer bo prav tako na račun IoT obveljal trend vnašanja vedno več umetne pameti v infrastrukturo.
Tudi potrošniki bomo uživali več novosti iz sveta interneta stvari. Pametne kamere bodo integrirane s pametnimi bankomati in bodo skrbele za večjo varnost transakcij na bankomatih ter odpravo zlorab – tudi če bo kdo vzel denar, ki smo ga morebiti pozabili na bankomatu, ga bo tehnologija lažje sledila. Že letos bomo lahko kupili ogledalo, ki zna poklicati zdravnika, če oceni, da smo videti bolni. Pametne vilice bodo pomagale diabetikom, da se bodo držali svojih obrokov, pametne postelje pa ugasnile luči, ko bomo legli spat. Drži, vse to ne bi bilo mogoče brez tehnologij interneta stvari v našem vsakdanu.
Glasovno upravljanje (malodane) česarkoli
Z internetom stvari je močno povezan tudi razvoj glasovnih uporabniških vmesnikov. Številne digitalne naprave bodo opremljene z glasovnimi pomočniki, kot so Alexa, Google Asistent in Siri. Ti so že do zdaj pripomogli k več generacijam pametnih naprav, njihovi ponudniki pa si iz leta v leto prizadevajo za njihovo lažjo uporabo – beri: z manj frustracije. Naprave, ki izvajajo glasovne ukaze in nam govorijo rezultate naših glasovnih poizvedb, postajajo vse bolj pogoste ne le v domovih in podjetjih, temveč tudi v avtomobilih in na javnih površinah pa tudi letališčih.
Inovacije na področju umetne inteligence
Inovacije na področju umetne inteligence, ki deluje v svetu interneta stvari, utegnejo biti prebojne.
Obstoječa infrastruktura bo deležna nadgradenj, ki bodo poenostavile njeno upravljanje in ga avtomatizirale. Glavni akterji v oblačnih storitvah IoT bodo še naprej IT-velikani, kot so Microsoft, Google in Amazon, saj bodo nadaljevali iskanje novih priložnosti za zagotavljanje (pametnejših) storitev, s katerimi bi izkoristili svoje inovacije v svetu tehnologij strojnega in globokega učenja. Pri tem početju ne bodo sami, saj je razvoj algoritmov za internet stvari idealna priložnost tudi za številna zagonska podjetja, katerih apetit je izstrelitev na svetovni zemljevid ponudnikov najnovejših rešitev.
Brez pomoči umetne inteligence si je že danes nemogoče razlagati ogromne količine podatkov, ki so na voljo podjetjem v ekosistemih interneta stvari. Umetna inteligenca jim pomaga pri analizi podatkov IoT, pri odkrivanju vzorcev in anomalij, vizualizaciji pretočnih podatkov, napovedni analitiki, večji natančnosti časovnih vrst in prilagajanju delovanja v realnem času, kar koristi vsem – ponudnikom storitev, trgovcem, logistom itd.
Internet stvari v svetu prometa
IoT je vse pomembnejši dejavnik na področju prometne infrastrukture. Urbana okolja po vsem svetu si prizadevajo za povečanje učinkovitosti in varnosti prevoza. Ko bodo omrežja 5G realizirala obljube o delovanju pretočne analitike s svetlobno hitrostjo, bo tudi javni prevoz postal vedno bolj avtomatiziran. Seveda tudi samovozeč in elektrificiran, saj je to na rednih linijah lažje dosegljivo. V letu 2020 preboja na področju samovozečih vozil v lasti posameznikov še ne bo, bomo pa lastniki vozil lahko namestili več mobilnih aplikacij, ki nam bodo prikazovale posodobljene diagnostične podatke o avtomobilu, nas po potrebi predčasno napotile na servis (za izognitev večjemu strošku okvare) ipd. Glasovno iskanje ciljev v kombinaciji z najnovejšimi prometnimi informacijami pa je že danes nepogrešljiv del vsakdana za desetine milijonov voznikov. Da, internet stvari je res nepogrešljiv.