Internet z veliko žlico

Živimo v časih, ko je dostop do interneta hitrejši in cenejši kot kdaj prej. Nič novega, boste rekli, saj se v računalništvu prav vse odvija tako. Pa vendar, v zadnjih mesecih se je na področju priklopa v internet dogajalo marsikaj - in še več se bo. Širokopasovni internet je po novem mogoč na analognih povezavah, Telekom je dovolil razvezo lokalne zanke, cene se nižajo ... Vse to in še več smo obdelali v tokratnem pregledu ponudnikov širokopasovnega dostopa v internet.

Zadnji dnevi klicnega dostopa

V časih, ko se marsikdo sprašuje, čemu sploh potrebuje dostop do interneta, je vprašanje klicnega ali širokopasovnega dostopa še vedno zanimivo. Vsekakor, če interneta doma ne potrebujete, ne potrebujete niti širokopasovnega dostopa. Kar najcenejši klicni dostop vam bo zagotovo zadoščal za tistih nekajkrat na mesec, ko boste vendarle hoteli v internetu poiskati kak podatek. Ali si ogledati dnevni tv spored. Ali najti zadnje geslo v križanki. Ali pa ...

Ob koncu meseca boste dobili račun in presenečeno ugotovili, da ste za klicni dostop, ki ga tako ali tako "nikoli" ne uporabljate, zapravili nekaj tisoč tolarjev. Verjeli ali ne, za ta denar ste lahko v internet priključeni stalno. Odpade čakanje med vzpostavljanjem povezave, izgine zoprna misel: "Koliko časa sem bil ta mesec že priključen?", ki vam kljuva nekje v ozadju, in internet končno postane tisto, kar mora biti - neskončen vir informacij, dostopen z enim klikom.

Kakšna je torej sploh razlika med klicnim in širokopasovnim dostopom, da slednji omogoča toliko več? Pri klicnem dostopu v internet imate dostop z modemom, napravo, ki sprejme digitalne podatke, jih pretvori v analogno obliko in to obliko po kablu pošlje po telefonskem omrežju do drugega modema, ki podatke spet spremeni v računalnikom tako ljubo digitalno obliko. Hitrost prenosa podatkov je omejena z zmogljivostmi telefonskega omrežja, ki je bilo zasnovano za prenos govora. In ker ljudje razumemo govorjeno besedo, tudi če je kakovost govora bolj skromna, so snovalci telefonskih omrežij to izkoristili in poskrbeli, da se med pogovorom po njem pretaka kar najmanj informacij. Povedano drugače, pasovna širina (po domače, prostor, uporaben za prenos podatkov) je zelo majhna. Zato je klicni dostop precej počasen. Ne moremo se pač izogniti temu ozkemu kanalu, v katerega tlačimo podatke.

Težavo odpravimo nekako tako pri gordijskem vozlu: pretvarjamo se, da je ni. Namesto da bi prenašali podatke v glasovni obliki po celotnem telefonskem omrežju, omrežje nadgradimo z digitalnimi povezavami (in to se je pravzaprav zgodilo že bistveno pred prihodom širokopasovnih standardov) in se posvetimo samo prenosu podatkov od uporabnika do najbližje centrale. Namesto da bi torej prenašali podatke po nekaj sto kilometrih najrazličnejših kablov, jih pri uporabniku spravimo v bakreno žico, v uporabnikovi centrali (ki je, vsaj v mestih, navadno oddaljena manj kot dva kilometra) pa jih izločimo in od tam naprej prenašamo v digitalni obliki.

Tako lahko prenašamo podatke bistveno hitreje kot pri klicnem dostopu. Če je najvišja dosegljiva hitrost po analognih povezavah nekje okoli 50 Kb/s in po digitalnih povezavah ISDN 128 Kb/s, s širokopasovnim standardom ADSL (ta je v Sloveniji najbolj razširjen) brez težav dosegamo tudi 4 Mb/s v smeri proti uporabniku in 512 Kb/s v smeri proti svetu. Z drugimi besedami, od vas v svet bo odšla pošta desetkrat hitreje kakor "po starem", spletne strani pa boste sprejemali do 80-krat hitreje! Še dodatna prednost pa je, da ADSL (in VDSL, ki je v Sloveniji tudi že na voljo) uporabljata frekvence, ki niso zasedene z govorno telefonijo, zato lahko hkrati telefonirate in uporabljate internet.

Drugi način hitrega dostopa v internet namesto telefonskega omrežja izkorišča tudi zelo razširjena kabelska omrežja. S podobnimi zvijačami lahko tudi v kabelskem omrežju poleg televizijskega signala prenašamo tudi digitalne podatke. Seveda je tudi pri kabelskem dostopu popolnoma normalno, da povezava v internet in prenos televizijske slike delujeta hkrati. Nastaja pa težava, ki je pri telefonskem širokopasovnem dostopu ni. Namesto bakrene parice, ki je samo vaša, potujejo podatki po kabelskem omrežju, ki si ga deli več uporabnikov. Poleg omrežja si seveda delijo tudi povezavo v internet in če je uporabnikov na eni veji kabelske televizije preveč, lahko postane internetna povezava precej počasna. Zato se je pred nakupom kabelskega interneta dobro pozanimati pri sosedih, ki tak dostop morda že imajo, kakšne prenosne hitrosti v povprečju dosegajo.

Tako je videti povezovanje prek ADSL.

Bistvena razlika med kabelskim in telefonskim širokopasovnim dostopom je dostopnost. Vsi ponudniki storitev ADSL/VDSL omogočajo ta dostop po vsej Sloveniji, saj za povezljivost skrbi Telekom, ki je ustrezno opremil vse telefonske centrale (oz. imajo ponudniki v njegovih prostorih svojo opremo). Ponudniki kabelskega interneta pa so bistveno bolj krajevno omejeni; navadno delajo samo z nekaterimi kabelskimi operaterji ali celo samo z enim. Preden se odločite za kabelski internet, se temeljito pozanimajte, kakšne možnosti so v vašem kabelskem omrežju sploh na voljo.

Tretja možnost je hitro brezžično omrežje, vendar te storitve v Sloveniji trenutno nihče ne trži. Sredi leta 2005 je podjetje Incotel v Ljubljani že postavljalo poskusno omrežje, pa je pozneje zašlo v finančne težave (domnevno zaradi nesodelovanja Telekoma), pred kratkim pa zaradi neplačevanja licenčnine celo izgubilo pravico do uporabe ustreznega frekvenčnega območja.

Zakaj širokopasovno?

Nekaj prednosti širokopasovnega dostopa smo že omenili. Hiter dostop do interneta koristi vsakomur, stalna priključenost pa tudi ni kar tako - še posebej, če hočete v internet postaviti svoj strežnik. Poenostavi se tudi finančni izračun, saj postanejo računi za internet povsem predvidljivi. Na mesec plačate znesek, predviden s pogodbo, in to je to. Čeprav ni nobenih tehničnih omejitev pred obračunavanjem po prenesenem prometu ali po času priklopa v internet, slovenski ponudniki tega - z redkimi izjemami - ne počnejo.

Prava prednost širokopasovnega dostopa se pokaže v dodatnih storitvah, ki na klicnih povezavah sploh niso bile mogoče. Zahtevajo namreč bistveno hitrejšo povezavo, kot je bila na voljo v starih časih. Govorimo seveda o internetni telefoniji (dostikrat naletite tudi na kratico VoIP - voice over IP, se pravi govorni povezavi po internetu) in internetni televiziji. Svet se torej obrača na glavo. Po telefonski povezavi smo vzpostavili digitalno povezavo, zdaj pa po tej digitalni povezavi prenašamo sliko in zvok.

Čeprav je stanje na prvi pogled videti nesmiselno, ima internetna telefonija v primerjavi z navadno kar nekaj prednosti. Predvsem imate na voljo bistveno večjo izbiro ponudnikov. V nekatere države, pravzaprav v nekatera omrežja, saj je tudi v internetu telefoniranje v zemeljska telefonska omrežja cenejše od telefoniranja v mobilna, lahko kličete bistveno ceneje kakor po klasični poti. Seveda lahko združite obe prednosti in si poiščete operaterja, ki vam omogoča najcenejše klice v vaše priljubljeno ciljno omrežje. V povezavi s primerno programsko opremo lahko na svoji strani klice posredujete po internetu in ste tako na isti telefonski številki dosegljivi po vsem svetu. Olajšano je tudi snemanje klicev, postavitev digitalne telefonske tajnice in še kaj.

Kako kabelski operaterji uporabniku "dostavijo" tudi internet.

Prenos televizije po internetu pa je bolj nadomestek za kabelsko televizijo (torej je v kabelskem internetu nimamo, le na ADSLu). Navadno ne gre za odprto storitev kot pri telefoniji, temveč morate ob televizor postaviti škatlo, ki iz širokopasovne povezave jemlje televizijski "signal" in ga prikazuje na televizorju. Pravzaprav ste še celo bolj omejeni kot pri kablu. Kabelsko omrežje namreč do vaše hiše spravi vse televizijske signale hkrati, zato lahko na različnih napravah gledate (ali snemate) različne programe. Pri internetni televiziji pa ste praviloma omejeni na en sam kanal. Že omenjena škatla ob televizorju namreč sporoči vašemu internetnemu ponudniku, kaj želite gledati, on pa vam posreduje ustrezno sliko. Le pri najhitrejših povezavah (VDSL) je omogočeno spremljanje več kot enega programa.

Omenimo še največjo slabost širokopasovnega dostopa. Ker ste stalno priključeni v internet, ste tudi bistveno bolj izpostavljeni poskusom vdora v vaš računalnik. Zato je nujno, da imate postavljen požarni zid; če ga ne omogoča naprava, s katero ste širokopasovno priključeni, potem v računalnik namestite programski požarni zid ali vsaj vključite tistega, ki ga Microsoft prilaga v novejših operacijskih sistemih (Windows XP SP2).

Razvezana lokalna zanka

Omenili smo že, da za postavitev širokopasovnega priključka ADSL ali VSDL (oba standarda skupaj označujemo tudi z xDSL) potrebujete telefonsko povezavo oziroma par bakrenih žic (parico), ki teče od telefonske centrale do hiše. Čeprav ni nobenih tehničnih razlogov za to, je Telekom kot predpogoj za priključek ADSL vrsto let postavljal priključek ISDN. Če niste bili pripravljeni vložiti precej denarcev v ISDNsko nadgradnjo priključka in zamenjavo vseh telefonskih aparatov v hiši, ADSL niste mogli dobiti. To se je na srečo spremenilo in od septembra 2005 je ADSL na voljo tudi lastnikom analognih telefonskih priključkov (oziroma PSTN, kakor se jim pravi v telefonskem žargonu).

Pa si oglejmo, iz česa je torej sestavljen širokopasovni priključek xDSL. Potrebujete bakreno parico, ki je v lasti Telekoma. V centrali, na katero ste priključeni, stoji škatla (imenuje se DSLAM), ki signal iz vašega širokopasovnega "modema" (ta je navadno v lasti internetnega ponudnika, na katerega ste priključeni, ali pa kar Telekoma) prenese na neko digitalno povezavo, ki je nazadnje priključena v internet.

Če pogledamo z malo višje ravni, so širokopasovni uporabniki pravzaprav uporabniki treh storitev. Telekomu plačujejo naročnino, ki je v bistvu najemnina za bakreno parico, združena z naročnino za telefonsko storitev. Potem plačujejo telefonske storitve po porabi (impulze), na koncu pa še internetno povezavo. Ker lahko telefonirajo kar po internetni povezavi (internetna telefonija), klasičnega telefona pravzaprav ne potrebujejo. Zastavi se vprašanje, zakaj bi sploh morali to nepotrebno storitev plačevati Telekomu.

Videti je, da se bo to vprašanje tudi pri nas končno razrešilo. Pod pritiskom drugih operaterjev, Agencije za pošto in elektronske komunikacije in Evropske unije je moral popustiti celo eden zadnjih slovenskih monopolistov - Telekom. Po novem boste lahko zahtevali, da se "razveže lokalna zanka", kakor se ta postopek uradno imenuje. Na kratko to pomeni, da Telekom vašo parico da v najem drugemu operaterju, on pa od vas pobira najemnino za parico in druge storitve. Če si ogledamo scenarij izpred dveh odstavkov, za parico torej po novem plačujete alternativnemu operaterju (ki je najverjetneje hkrati tudi vaš internetni ponudnik), ki pa mora poskrbeti za DSLAM in povezavo v internet. Zaradi obsežne infrastrukture tak dostop zaenkrat ponuja le SiOL, ki je DSLAMe preprosto odkupil od Telekoma, svojega lastnika, šele pred kratkim pa se mu je pridružil najnovejši širokopasovni akter T-2, a med nastajanjem tega članka svojih uporabnikov še ni začel priključevati.

Kako se priključiti

Izbrali ste ponudnika, podpisali pogodbo, dobili modem, ki ga je najverjetneje priključil kdo usposobljen (ali pa ste to storili sami), in po navodilih ponudnika ste z računalnikom vzpostavili prvo povezavo. Po našem nasvetu pa ste spotoma poskrbeli še za požarni zid, kajne?

Če imate in uporabljate samo en računalnik, potem ste svoje delo opravili. Sicer pa boste morali nekako poskrbeti za deljenje povezave med več računalnikov. Načeloma lahko za to poskrbi kar operacijski sistem Windows (v novejših različicah). V njem potrebujete dve omrežni kartici - eno za priklop na širokopasovni modem, drugo za priklop v domače omrežje - potem pa v njem vključite deljenje internetne povezave. Ker pa ste pri takem načinu povsem odvisni od delovanja tega računalnika (in vsi dobro vemo, kako nezanesljivi so osebni računalniki), vam priporočamo, da si omislite širokopasovni usmerjevalnik, na katerega lahko priključite več računalnikov. Obsežen preizkus takih usmerjevalnikov si lahko ogledate v novembrski številki. Kadar pa morate v internet priključiti tudi računalnike z brezžičnimi povezavami, posezite po brezžičnem usmerjevalniku ADSL. Preizkus teh si oglejte v tej številki.

Dodatne storitve

Omenili smo že "širokopasovne" storitve internetne telefonije in televizije, seveda pa to nista edini storitvi, ki ju najdemo pri internetnih ponudnikih, le da druge niso vezane na hitrost povezave in so prav tako uporabne pri klicnem dostopu.

Najprej so tu elektronski poštni predali. Prav vsak internetni ponudnik vam omogoča uporabo vsaj enega poštnega predala z nekaj megabajti prostora v svojem poštnem strežniku. Večinoma omogočajo nastavitev več kot enega poštnega predala, pa tudi uporabo poštnih aliasov (več naslovov, ki se stekajo v isti predal). Pošto vam lahko varujejo pred elektronskim smetjem (spam) in virusi. Nekateri to počnejo zastonj, pri drugih pa je to posebna storitev, ki jo morate doplačati. Koristen je tudi spletni vmesnik za delo z elektronsko pošto, s katerim lahko svoj poštni predal dosežete od koderkoli.

Le redki ponudniki imajo na vseh priključkih aktiviran požarni zid. Uporabnikom to pomaga tako, da jim ni treba nameščati požarni zida na domačo vstopno točko ali v vsak priključeni računalnik.

Zanimiva dodatna storitev je zakupljeni prostor v spletnem strežniku. Namesto da bi postavljali svoj domači spletni strežnik in se ubadali z njegovim varovanjem (spletni strežniki so priljubljen cilj vdorov), najamete prostor pri svojemu ponudniku in ta vam omogoči tudi enostavno spreminjanje vsebine tega prostora (praviloma kar s programom ftp). Več o tem si lahko preberete v novembrski številki, v članku o spletnem gostovanju.

Uporaben dodatek je rezervni klicni dostop. Uporabite ga lahko, če odpove širokopasovni dostop ali pa takrat, kadar morate doseči omrežje z druge lokacije, ki nima širokopasovnega dostopa. Za lastnike strežnikov pa je nujna statična številka IP (navadno se številke uporabnikom širokopasovnega omrežja dodeljujejo dinamično), ki vam jo po pisni zahtevi večina ponudnikov omogoči brezplačno. Storitev je postala manj pomembna, odkar imamo ponudnike, kot sta Voljatel in Sedmica.net, ki omogočajo klicni dostop brez poprejšnje prijave. Storitev enostavno poravnate v telefonski naročnini.

V nadaljevanju si bomo ogledali abecedni pregled ponudnikov širokopasovnega dostopa. Podatki so zbrani z javnih internetnih strani ponudnikov. Preden pa se boste dokončno odločili, si oglejte spletne strani ponudnikov, ki se vam zdijo najzanimivejši. Širokopasovna ponudba se prav zdaj hitro spreminja in povsem mogoče je, da nekateri podatki niso več točni.

Splošna usmeritev pa je kljub vsemu opazna. Ponudniki ADSL so večinoma veliki in pokrivajo še nekaj kabelskih omrežij. To je dovolj logično, saj poskušajo svojo (drago) povezavo v internet prodati na čim več koncev. Ponudniki kabelskega interneta pa so praviloma manjši, omejeni na eno ali dve omrežji, in poleg gole internetne povezave in poštnega predala ne ponujajo dosti drugih storitev. S študentskimi popusti je v povprečju precej slabo - le nekateri imajo rahlo znižane cene za dijake in študente, nekaj kabelskih operaterjev pa po znižani ceni omogoča priključitev v omrežje ARNES. Na srečo se cene nižajo in tudi po običajni ceni širokopasovni dostop ni več pregrešno drag.

http://www.monitor.si/datoteke/Monitor-sirokopasovni_12_2005.pdf

Amis

Eden naših najstarejših širokopasovnih ponudnikov ponuja obe vrsti dostopa – ADSL in kabelsko. Pri obeh ste deležni lepe dodatne oskrbe. Dobili boste nekaj elektronskih predalov (na ADSL štiri ali več, odvisno od kupljenega paketa, na kabelskem internetu pa od enega naprej), prostor v spletnem strežniku (spodobnih 50 MB ali več pri dostopu ADSL) in varovanje elektronske pošte – pri Amisu zelo skrbijo za prestrezanje virusov in elektronskega smetja. Na voljo vam je tudi spletni vmesnik za delo z elektronsko pošto.

Ob izpadu omrežja vam je na voljo rezervna povezava prek ISDN ali PSTN, vendar telefonski impulzi niso všteti v mesečno naročnino. Podpišete lahko tudi pogodbo za uporabo servisa »popotnik« (iPass), ki vam omogoči dostop do interneta z istim uporabniškim imenom in geslom v 150 državah. Na vašo zahtevo omogočijo statično številko IP, po potrebi pa vam registrirajo tudi domeno (to boste, seveda, doplačali).

Spodobno poskrbijo tudi za poslovne uporabnike. Na voljo imajo več poštnih predalov, v nekaterih paketih celo neomejene velikosti, licence za protivirusni program in požarni zid podjetja F-Secure, več prostora v spletnem strežniku, priložijo pa tudi usmerjevalnik s podporo rezervne povezave prek ISDN ali PSTN.

Kabelska ponudba je zelo raznolika, saj Amis pokriva večji del Slovenije, paketi pa so prilagojeni kabelskim operaterjem. Preden se odločite za katero od kabelskih povezav, temeljito preverite, ali je res dosegljiva na vašem koncu.

ARNES

Posebnež v Sloveniji je akademsko omrežje ARNES, ki zagotavlja dostop do interneta organizacijam in posameznikom s področja raziskovanja, razvoja, izobraževanja in kulture. Organizacijam so namenili širokopasovni dostop ADSL, ki ima hitrost proti uporabniku stalno 2048 Kb/s, spreminja pa se hitrost od uporabnika, od 128 do 768 Kb/s. Fizičnim osebam je namenjen kabelski širokopasovni dostop, ki je na voljo pri kabelskih ponudnikih Triera, KKS Pobrežje, Telemach, Ljubljanski kabel in Studio Proteus. Za konkretne cene in hitrosti si oglejte opis vašega kabelskega operaterja.

Od dodatnih storitev ARNES omogoča le posredovanje in shranjevanje elektronske pošte.

Cetra

Kabelski operater Cetra pokriva slovensko Obalo. Njihova ponudba se sicer začne že pri zelo ugodnih 3600 tolarjih na mesec, vendar je v ta osnovni paket všteto le 800 MB mesečnega prometa, dodatne prenesene megabajte pa boste morali doplačati. Tudi pri drugih paketih imajo zapisan komentar, da je promet sicer neomejen, a le »v razumnih mejah« (brez natančne definicije). Dodatna ponudba je skromna, le poštni predal (oziroma več poštnih predalov za poslovne uporabnike).

Masicom

Ponudnik kabelskega interneta Masicom deluje le v omrežjih Ljubljanskega kabla in Telemacha, odlikuje pa se predvsem po zelo nizkih cenah. Začetni paket (ki niti ni strašno počasen) stane le 3100 tolarjev na mesec. Poenostavijo vam tudi priklop več računalnikov, saj ob podpisu pogodbe za dve leti dobite na dom brezžični usmerjevalnik Netgear. Od dodatnih storitev omogočajo le uporabo elektronske pošte, a s spodobnim poštnim predalom, velikim 100 MB, in petimi različnimi poštnimi naslovi. Rezervna povezava je mogoča s storitvijo sedmica.net, ki je prav tako v lasti Masicoma.

Netsi.si

Omrežje Telemacha in Ljubljanskega kabla pokriva tudi internetni ponudnik Netsi.si. Ponudba je enaka kakor pri Masicomu, le da imajo višje cene (oziroma nižje hitrosti), samo en poštni predal in nobenih dodatnih ugodnosti. Nasploh je njihova ponudba videti, kakor da se je pred kakšnim letom nehala spreminjati in slediti splošnemu zniževanju cen.

S5.net

Med večje slovenske internetne ponudnike spada tudi S5.net, storitev podjetja Perftech. Ponujajo obsežen izbor paketov različnih hitrosti, tako za ADSL kakor za kabelsko povezavo. Slednja je na voljo le v omrežjih operaterjev Telesat in Ljubljanski kabel, in to v bistveno različnih oblikah: najhitrejši paket ima v Telesatovem omrežju hitrost 2064/256, v Ljubljanskem kablu pa le 768/128, v obeh primerih pa je mesečna naročnina enaka.

Poštna ponudba je taka, kakršno od velikega ponudnika tudi pričakujemo. Več poštnih predalov, odstranjevanje virusov in elektronskega smetja in spletni dostop. Na voljo vam je tudi nekaj 10 MB prostora na spletnem strežniku friends.s5.net. Vsi poslovni paketi so na voljo v dveh izvedbah – navadni in luksuzni (z dodatno oznako LUX). V slednjih dobite več poštnih predalov, več prostora v spletnem strežniku, več licenc za protivirusni program NOD32 ali namesto njih usmerjevalnik ADSL ter osnovno naročnino za internetno telefonijo in vnaprej plačano eno uro mesečnih pogovorov. Internetna telefonija žal ni zaključena računalniško (z internetnim telefonom), temveč klasično, s telefonom PSTN ali ISDN.

Poleg omenjenega je na Bledu, v Kranju, Ljubljani in Mariboru možen tudi brezžičen dostop s hitrostmi od 2 Mbit/s do 5 Mbit/s (simetrično). Brezžične povezave delujejo le na lokacijah, kje imate čisto zračno linijo do glavne antene. Na spletnih straneh www.s5.net lahko preverite, kje so te antene postavljene.

Sinfonika

Med večje internetne akterje v Sloveniji sodi tudi eno najmlajših danes opisanih podjetij, Sinfonika (nastalo je z združitvijo več prej samostojnih podjetij). Poudarek je na dobri ponudbi po nizkih cenah. Pravzaprav ponujajo med tem pisanjem najcenejši paket ADSL v Sloveniji – 512 Kb/128 Kb za 4799 tolarjev na mesec; to je sicer dražje od najnižje ponudbe podjetja T-2 (slednji prodajajo VDSL, ne ADSL), a je ta hip njihova ponudba bistveno bolj otipljiva.

Nabor storitev je lepo izpopolnjen – več poštnih predalov, protivirusna zaščita, odstranjevanje e-smetja, možnost gostovanja v spletnem strežniku. Dokupite lahko tudi licenco za protivirusni program Panda in najamete usmerjevalnik. Poslovni paketi vsebujejo kar navidezni poštni strežnik, ki ga v celoti upravljate na daljavo.

Posebnost Sinfonike je požarni zid, postavljen v njihovo omrežje, ki varuje vse priključene računalnike. Na zahtevo lahko požarni zid za vsakega uporabnika delno ali popolnoma izključijo. Tako so zadostili tako strokovnjakom, ki želijo prost dostop do svojih računalnikov in promet raje filtrirajo pri sebi, kot tudi navadnim uporabnikom, ki bi radi internet uporabljali s čim manj zapleti.

Sinfonika pokriva tudi kabelski internet, a le v omrežju Ljubljanskega kabla. Ponudba je podobna kakor pri dostopu ADSL, le da so uporabniki deležni manjšega števila poštnih predalov. Cene so tudi tu ugodne, čeprav ne najnižje v Sloveniji.

SiOL

Naš največji ponudnik internetnega dostopa sploh je seveda največji tudi pri širokopasovnem dostopu. Poleg povezav ADSL v kombinaciji s telefonijo PSTN in ISDN ponujajo tudi razvezano lokalno zanko, pri kateri pa vas bo naročnina stala 2000 tolarjev na mesec več kot sicer (zato pa boste prihranili od 2500 do 3000 tolarjev naročnine, ki bi jo sicer plačevali Telekomu). V Sloveniji so edini, ki internetnih paketov nimajo razdeljenih po različnih hitrostih dostopa, temveč po storitvah, zajetih v paket. Osnovni paket, Solo, ponuja osnovne internetne storitve – e-poštne predale, prostor v spletu in zaščito pred nezaželeno e-pošto. V paketu Duo dobite še internetno telefonijo, Trio pa temu dodaja še internetno televizijo. Vsi paketi imajo osnovno hitrost 1024/256, višje hitrosti, do 4096/512, pa so na voljo za doplačilo. Pravzaprav v paketu Trio dobite še hitrejšo povezavo s hitrostjo proti uporabniku kar 8 MB/s, vendar je polovica te povezave rezervirana za prenos televizijskega programa, od preostanka pa lahko uporabite le toliko, kolikor ste plačali.

Od dodatnih storitev je na voljo še varnostni paket – program BitDefender, ki obsega module za protivirusno in protismetno zaščito ter požarni zid, možnost gostovanja v nekaterih omrežjih WiFi po svetu in možnost priklopa v omrežje NeoWLAN, za vse pa boste odšteli nekaj dodatnih tolarjev na mesec.

Softnet

Trzinski Softnet spada med manjše ponudnike širokopasovnega dostopa ADSL. Ponujajo tri različne hitrosti dostopa, od 1024/256 do 4096/512, vsaka pa je na voljo v treh različicah – eni za fizične osebe in dveh poslovnih. Poleg poštnega predala vzpostavijo še osnovno protismetno zaščito. Ukvarjajo se tudi z internetno telefonijo, vendar ta ni zajeta v noben paket. Še najbolj izstopajo po precej visokih cenah.

Studio Proteus

Studio Proteus je kabelski operater z lastno ponudbo širokopasovnega internetnega dostopa. Iz izpopolnjene ponudbe paketov moramo še posebej omeniti paket Mini, ki je najcenejši širokopasovni dostop v Sloveniji. Za borih 2400 tolarjev na mesec dobite dostop s hitrostjo 128/128, ki pa je omejen na 100 MB prometa na mesec. Za vsak nadaljnji megabajt plačate dodatnih pet tolarjev. Ker pa v promet ni všteta elektronska pošta, niti promet z drugimi uporabniki kabelskega omrežja, bo ta paket zadoščal le tistim, ki le občasno malo pobrskajo po internetu in ne prenašajo velikih datotek.

Dobra je tudi ponudba v hitrejših paketih, v katerih vsak družinski član oziroma vsak zaposleni v podjetju dobi svoj poštni predal, vsak domači računalnik pa svoj statični IP. Od dodatnih storitev ponujajo le gostovanje v spletnem strežniku, v katerem lahko postavite »razumno veliko« (sic!) spletišče. Sodelujejo tudi z akademskim omrežjem ARNES. Ponudba za dijake in študente se začne pri hitrosti 512/128 in stane 6600 tolarjev na mesec.

T-2

Najnovejši slovenski širokopasovni ponudnik T-2 obeta, da bo temeljito premešal stanje na tem področju – nekaj zaradi zelo hitrih povezav, še več pa zaradi silno nizkih cen. Žal ta trenutek vse skupaj ostaja pri obljubah, saj nam ni uspelo najti nikogar, ki bi bil že priključen v njihovo omrežje, pa tudi na vprašanja, ki jim jih pošiljamo po elektronski pošti, skrajno neradi odgovarjajo.

So edini ponudnik s tehnologijo VDSL pri nas. Omogočajo dostop s hitrostmi od 1024/256 (po zelo ugodnih 4000 tolarjev na mesec) prek zanimivih simetričnih ponudb 1 M/1 M in 10 M/10 M do najhitrejše 20 Mb/s proti uporabniku/10 Mb/s v svet. Za najhitrejše povezave morate biti v neposredni bližini telefonske centrale (do 1000 metrov). O številu poštnih predalov, možnosti gostovanja v spletnem strežniku, spletnem dostopu do elektronske pošte in podobnem nam žal ni uspelo izvedeti nič konkretnega. Vemo le, da bodo vsi uporabniki zaščiteni z požarni zidom, ki ga bodo na vašo zahtevo lahko delno ali povsem odprli.

Hkrati z internetom so ponudniku internetne telefonije in televizije, pri kateri lahko gledate do tri različne programe hkrati (verjetno le pri hitrejših povezavah, uradnega odgovora nam ni uspelo dobiti). Omogočajo tudi razvezo lokalne zanke, za katero zaračunajo le dodatnih 1000 tolarjev na mesec.

Vsaj na začetku lahko uporabniki T-2 pričakujejo počasnejše delovanje nekaterih slovenskih spletišč, kakor če bi bili priključeni na druge slovenske ponudnike, saj gre povezava iz T-2 v SiOL skozi Avstrijo.

Triera

Skupina Triera je kabelski operater, ki ponuja tudi dostop v internet. Ponudba je odlična, na enem koncu zelo poceni (slabih 3000 tolarjev na mesec, brez omejitve prometa), na drugem pa celo najhitrejša v Sloveniji (6144 KB/s proti uporabniku za fizične osebe in 8192 KB/s za pravne).

Tudi dodatna ponudba obsega vse, kar od spodobnega ponudnika pričakujemo: več poštnih predalov, ki so s 500 MB na predal bistveno večji kakor pri drugih ponudnikih, protivirusno zaščito, odstranjevanje elektronskih smeti in spletni dostop do e-pošte. V poslovnih paketih je dodanih še 100 MB prostora v spletnem strežniku. Dijaki in študenti se lahko v internet povežejo tudi z Arnesovimi paketi, ki se začnejo pri hitrosti 512/64 in ceni 4165 tolarjih na mesec. Omogočajo tudi brezžični dostop za poslovne uporabnike, katerega dostopnost pa je odvisna od vaše lokacije.

UPC Telemach

Naš največji kabelski operater je za svoje stranke poskrbel tudi po internetni plati. Telemachova ponudba je osnovna: dobite priključek v internet in nekaj poštnih predalov, v dražjih paketih pa še nekaj megabajtov prostora v spletnem strežniku. Drugih dodatnih storitev ni. Je pa zato njihova ponudba cenovno dokaj ugodna, najhitrejši paket pa zelo hiter (5120 Kb/s v smeri proti uporabniku in 768 Kb/s od uporabnika). Omeniti moramo tudi, da imajo pri njih dijaki in študenti popust pri dveh cenejših paketih. Ponujajo še priklop v omrežje Arnes, ki se začne pri hitrosti 256/128 in ceni 4490 tolarjev na mesec.

Voljatel

Podjetje Voljatel je poskrbelo za obe plati ponudbe – ADSL in kabelski dostop. V obeh načinih imajo praktično enako ponudbo paketov, tako po hitrosti kot po cenah in dodatnih storitvah. Vsi paketi vsebujejo šest elektronskih poštnih naslovov in 50 MB prostora v spletnem strežniku. Ob prijavi dobite trimesečno naročnino za program PC-Cilin, ki vsebuje module za odstranjevanje virusov, e-smetja in vohunskih programov ter požarni zid. Vsi paketi so na voljo tudi v izvedbi Plus, ki zajema še naročnino za internetno telefonijo.