Internetne stvari kot mrčes
Če gre verjeti napovedim, nas v bližnji prihodnosti čaka prava invazija najrazličnejših napravic, ki so tako ali drugače povezane prek interneta. Vsi so si enotni, da bo rast zelo hitra, morda celo prehitra. Z okoli 900 milijonov naprav z začetka tega desetletja bomo konec desetletja dosegli kvoto kar 26 milijard naprav IoT. Skupna vrednost trga teh izdelkov naj bi bila tam leta 2020 neverjetnih 7100 milijard dolarjev. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da bomo na številnih segmentih pri tem ostali povsem nepripravljeni na učinke, ki jih bodo te naprave imele na vsakdanje življenje. Predvsem s stališča varnosti, zasebnosti, pa tudi zmožnosti obdelave zajetih podatkov. Toda nekateri že snujejo povsem drugačne izdelke, ki bodo potrebni za dobo IoT.
❘❙❚❘❙❘❘ 11 - 06 - 2014
HP je med prvimi, ki so si zamislili strežniško prihodnost, ki bo znala nasloviti revolucijo IoT. Nedavno so razkrili načrt za računalnik, imenovan preprosto »The Machine«, ki bo zasnovan na precej drugačnih temeljih kot današnji računalniki. Omenjajo gruče specializiranih procesnih jeder za razliko od generičnih, poenotene pomnilnike Memristor, ki bodo združevali RAM in trajno hrambo podatkov, sestavni deli pa bodo med sabo povezani z optičnimi povezavami za hiter prenos podatkov. »Mašina« naj bi zmogla obdelati 160 petabajtov podatkov v 250 nanosekundah, če si to sploh znamo predstavljati. Lepota zasnove je v tem, da bo celota porabila 80 % manj energije kot današnji sistemi, obenem pa naj bi s časom osnovni modul zavzemal prostor, velik kot današnji mobilni telefoni. Na prve konkretne »Mašine« bo treba počakati vsaj do leta 2018.
❘❙❚❘❙❘❘ 09 - 06 - 2014
Eno izmed najranljivejših področij pri kršenju pravice do zasebnosti izvira iz tako imenovanih lokacijskih storitev, ki jih omogočajo sodobne mobilne naprave. V zadnjem času je bilo zlorab vse več (od komercialnih, do državnih), toda videti je, da so se vsaj ponekod temu odločili upreti. V ZDA se je končal prvi sodni proces, v katerem so jasno zapisali, da je raba podatkov iz lokacijskih storitev, pa čeprav po sodnem nalogu, kršitev ustavnega amandmaja. V ZDA pa taki pravni precedensi nekaj pomenijo. Zanimivo je tudi, da se je sam Apple odločil otežiti nenadzorovano spremljanje mobilnih naprav. Prihajajoči iOS 8 se bo v omrežja Wi-Fi prijavljal z naključnim naslovom, fiksnim pa le, če se uporabnik izrecno prijavi nanj. Doslej je bilo to precej preprosteje spremljati.
❘❙❚❘❙❘❘ 10 - 06 - 2014
Pritisk, ki ga države izvajajo na velike »davčne izletnike«, kot sta Apple in Google, se vedno bolj stopnjuje. Znano je, da imajo velika in uspešna podjetja že kar ustaljeno prakso, da zaslužek hranijo v tujini, kjer so manj ali nič obdavčena v primerjavi s tem, kar bi morala plačati v ZDA. Zanimivo, da se je zdaj zganila Evropska komisija in preučuje omogočanje davčnih olajšav na Irskem. To po mnenju EC namreč sodi med nedovoljeno državno pomoč. Obenem pa se menda v ZDA pripravljajo, da bi vsaj družbi Apple ponudili tako imenovane »davčne počitnice« in bi v omejenem obdobju omogočil prenos sredstev nazaj v ZDA ob plačilu znatno nižjih davkov, kot bi jih morali sicer. Še en dokaz, da imajo veliki in močni privilegiran položaj tudi v najglasnejših demokracijah na svetu.
❘❙❚❘❙❘❘ 03 - 06 - 2014
Znanstveniki snujejo nov »čudežni material«, ki utegne zasenčiti sposobnosti dosedanjega najobetavnejšega materiala, grafena. Znanstveniki na univerzah Oxford, Stanford in drugod zelo intenzivno preučujejo zmožnosti kadmijevega arzenida, ki tako kot grafen omogoča zelo hiter prenos elektrike, a tokrat v treh razsežnostih, zato naj bi bil še posebej zanimiv za elektronske komponente, kot so tranzistorji in elektronska vezja nove generacije (3D arhitektura). Prednost je predvsem v tem, da bi se dalo kadmijev arzenid uporabiti precej bolj praktično kot grafen, ki zahteva obsežnejše spremembe v proizvodnih postopkih in arhitekturi vezij.
❘❙❚❘❙❘❘ 09 - 06 - 2014
Nedavno se je v zvezi z napredkom umetne inteligence oglasil znameniti znanstvenik Stephen Hawking, ki slovi po vizionarskem razmišljanju. Na presenečenje javnosti se je postavil ostro proti umetni inteligenci in jo označil celo kot »najslabše za človeštvo«. Dvomi predvsem o ljudeh, ki naj bi upravljali in nadzirali umetno inteligenco. Po mnenju Hawkinga niso upravičeni do zaupanja in lahko pomanjkljivo upravljanje hitro spremenijo v nezmožnost, da bi umetno inteligenco sploh upravljali. Pritožuje se predvsem nad pomanjkanjem raziskav učinkov in tveganj, ki lahko postanejo večja ovira kot prednosti, ki jih potencialno prinašajo umetna inteligenca in z njo povezani roboti.
❘❙❚❘❙❘❘ 11 - 06 - 2014
Brezžično napajanje mobilnih naprav utegne postati v naslednjih dveh letih že povsem vsakdanje. Priznana ameriška veriga kavarn Starbucks je naznanila, da bodo še letos svoje lokale v San Franciscu opremili s podlagami in polnilnimi postajami za brezžično napajanje, ki jih bodo vgradili v mize in točilne pulte. V naslednjem letu pa bodo podobno opremili svoje objekte po drugih velikih mestih v ZDA, pa tudi tujini. Partner pri podvigu bo podjetje Powermat, ki izdeluje dodatke za polnjenje različnih telefonov, tudi takih, ki v osnovi nimajo vgrajenega sprejemnika za brezžično napajanje. Spomnimo se, da je bil prav Starbucks pred številnimi leti tisti, ki je v svoje kavarne prvi vgradil omrežja Wi-Fi in tako sprožil brezžično revolucijo, s katero imamo brezžične povezave domala na vseh javnih mestih po svetu.
❘❙❚❘❙❘❘ 12 - 06 - 2014
Vse kaže, da smo na točki, ko smo dokončno porabili ves naslovni prostor, ki je na voljo v omrežnem protokolu IPv4. Ameriški uporabniki Microsoftove oblačne storitve Azure so tako opazili, da jih je začel ponudnik nedavno preusmerjati na naslove URL, registrirane zunaj ZDA. Razlog je preprost – Microsoftu je v okviru storitve Azure v ZDA preprosto zmanjkalo prostih naslovov. Zdaj iščejo po svetu nadomestne ponudnike, ki imajo naslove še »v rezervi«, podobno menda počnejo tudi drugi ponudniki oblačnih storitev. Po drugi strani prehod na IPv6 poteka odločno prepočasi.