Internetni davek

Ko je državna blagajna prazna, je dobrodošla vsaka zamisel, kako jo napolniti. Na Madžarskem so nedavno državne oblasti poskusile uvesti davek na internetni promet, ki bi dodatno obdavčil ponudnike storitev, posledično pa končne uporabnike. Ni jim uspelo. V Španiji želijo dodatno obdavčiti agregatorje novic  pod pretvezo zaščite avtorskih pravic. Celo v ZDA menda pripravljajo zakon, ki bo uvedel davek na prodajo prek interneta, ki bi zveznim državam navrgel dodatnih 25 milijard dolarjev na leto. Čeprav se takim ukrepom povsod upirajo tako različne interesne skupnosti kot širša javnost, se zdi skoraj neizbežno, da bodo države prej ali slej spremenile pravila internetne rabe. Ker drugače pač ne znajo.

❘❙❚❘❙❘❘  23 - 10 - 2014

Pametne zapestnice za rekreacijo so morda dobra zamisel, a se jih uporabniki,  kot kaže, hitro naveličajo. Nedavna raziskava v ZDA, ki je zajela približno 1000 lastnikov zapestnic, je pokazala, da jih le 10 % uporablja zapestnico vsak dan, 7 % večkrat na teden, 2 % pa nekajkrat na mesec. Kljub nenehnemu prepričavanju ponudnikov storitev želi le četrtina uporabnikov svoje vadbene podatke razkrivati drugim. Zanimiv je tudi ta podatek: kar 68 % bi jih rade volje zapestnico nosilo redno vsak dan, če bi jim jo kupili zaposlovalci, ki bi s tem znižali stroške za zdravstveno zavarovanje (da, v ZDA je to mogoče).

❘❙❚❘❙❘❘  24 - 10 - 2014

Google še naprej krepi razvojne ekipe za projekte s področja umetne inteligence, še posebej za razvoj novih algoritmov s področja računalniškega vida (prepoznave in tolmačenja slik) ter prepoznave naravnega govora. Po letošnjem prevzemu angleške družbe DeepMind in po lanskem nakupu kar osmih družb s področja robotike so nedavno sklenili strateško zavezništvo z raziskovalnim oddelkom ugledne univerze Oxford. Cilj je seveda boljša interakcija z ljudmi na naraven način, kar naj bi postopoma vgradili v večino svojih spletnih storitev.

❘❙❚❘❙❘❘  26 - 10 - 2014

Ali lahko Wi-Fi pomaga rešiti ekonomijo neke države? V sosednji Italiji so vložili v razpravo v parlamentu predlog, po katerem bi na javnih mestih po vsej državi vzpostavili povsem brezplačen dostop do interneta prek omrežja Wi-Fi. Sem sodijo veliki trgovski centri, letališča, sodišča in podobna javna mesta. Skupno naj bi postavili več tisoč takih dostopnih točk, s katerimi želijo predvsem izboljšati slabo podobo dostopa do interneta po vsej državi (le 1 % ljudi ima dostop s hitrostmi nad 30 Mb/s). Predlog se zdi sicer nekoliko nedodelan, saj ni jasno, kdo bo kril operativne stroške, toda ali res lahko računajo, da bo tak ukrep dosegel premik? A niso morda kako desetletje prepozni?

❘❙❚❘❙❘❘  03 - 11 - 2014

Upadanje prodaje klasičnih prenosnikov se je resda umirilo, a je za večino izdelovalcev še vedno pereč problem. Z nekaj izjemami. Poleg prenosnikov Chromebook se namreč odlično prodajajo najzmogljivejši prenosniki, posebej prirejeni in opremljeni za ljubitelje računalniških iger. Tako, da se je celo HP po dolgem času vnovič lotil tega segmenta z novim modelom Omen. Temu trendu sledijo tudi številni drugi izdelovalci, ki merijo na dobičkonosni segment izdelkov s cenami od 1500 do 2500 dolarjev.

❘❙❚❘❙❘❘  05 - 11 - 2014

Verjeli ali ne, Microsoftov direktor za spletno iskanje je na razvojni konferenci javno priznal, da njihov iskalnik Bing najbrž nikoli ne bo dosegel Googlovega. Po zadnjih podatkih Google globalno nadzoruje dve tretjini spletnega iskanja, Microsoft na drugem mestu pa le okoli 18 %. Bing je najbolj priljubljen v ZDA (30 % iskalnih poizvedb), najslabše pa mu gre v Evropi. Microsoft se bo poslej menda manj ukvarjal s klasičnim spletnim iskanjem, namesto tega nameravajo pospešiti raziskave na področju iskanja v naravnem jeziku, prepoznave govora, strojnega učenja in iskanja znotraj poslovnih aplikacij. Priznati je treba, da Microsoft pod novim vodstvom precej bolj trezno gleda na svet.

❘❙❚❘❙❘❘  04 - 11 - 2014

Samsung je nekoliko presenetljivo dal vedeti, da daje tehnologijo OLED pri televizorjih večjih mer vsaj začasno na hladno. Tehnologija, ki naj bi nekako predstavljala prihodnost televizorjev, je, kot kaže, preprosto predraga za komercialni uspeh. Čeprav bo Samsung zaslone OLED še naprej razvijal za telefone in tablice, pa se namerava na področju večjih zaslonov osredotočiti na izboljšavo tehnologije LCD, zlasti s tako imenovano tehnologijo kvantnih točk, ki zahteva precej manjšo porabo energije. Mar utegne tehnologija OLED ubrati pot plazemskih televizorjev, še preden bo zares zaživela?

❘❙❚❘❙❘❘  29 - 10 - 2014

Zagonsko podjetje Soft Machines razvija novo tehnologijo, ki utegne precej premešati štrene na področju virtualizacije računalniških sistemov. Tehnologija Virtual Instruction Set Computing (VISC) omogoča virtualizacijo procesorskih jeder s ciljem boljšega razporejanja procesnih nalog. Glavna prednost tega pristopa je občutno hitrejše delovanje programov na sodobnih procesorjih z več strojnimi jedri, tudi če niso posebej optimizirani za delo z več jedri. Če bo tehnologija res delovala, obljublja nekajkratno pohitritev delovanja programov, kar si menda še posebej želijo izdelovalci telefonov. Med podporniki družbe so same ugledne osebnosti in družbe, kot so nekdanji podpredsednik Intela, družba GlobalFoundries in finančna družba Mubadala, ki sicer sodeluje z družbo AMD.

❘❙❚❘❙❘❘  30 - 10 - 2014

V poplavi med seboj zelo podobnih tablic je morda pred nakupom smiselno prisluhniti mnenju uporabnikov. V nedavni raziskavi družbe J.D. Power se je na prvo mesto presenetljivo zavihtel Amazon, ki je za mišjo dlako prehitel Apple in Samsung (rezultat 827 proti 824 proti 821 točk od možnih 1000). Naključni uporabniki so ocenjevali zmogljivost, enostavnost rabe, funkcionalnosti, oblikovanje in ceno. Apple je bil prvi po zmogljivosti in oblikovanju, Amazon pa navdušuje uporabnike z enostavno rabo in predvsem ceno.