Intervju: Čisti Google - da ali ne?

Med obiskom podjetja Huawei smo se udeležili predstavitve Huaweievega uporabniškega vmesnika EMUI, ki ga nameščajo v svoje telefone z Androidom. Predstavitev g. Coutella, Francoza, ki že osem let živi in dela v Shenzenu na Kitajskem, je trajala dvajset minut, ob koncu pa je sledil pogovor z novinarji, ki se je raztegnil kar na štirideset res zanimivih minut in nemara še kakšno več. Sledi zapis vprašanj novinarjev, naših in drugih, in odgovorov nanje.

Zakaj izdelovalci menite, in pri tem ne mislimo samo na Huawei, da je tako zelo dobro, da spreminjate uporabniški vmesnik Androida, kot ga je razvil Google? Ali je res tako zelo dobro, da so ikone na vaših telefonih drugačne barve kot v izvirnem Androidu, ali je res tako nujno, da so drugačni nastavitveni meniji? Ali pa to počnete zato, da uporabnike navadite na svoje telefone in jih tako nezavedno »priklenete« na svoj ekosistem?

Menimo, da ni splošno sprejetega konsenza o tem, da je osnovni uporabniški vmesnik Androida popoln, tega se zaveda tudi Google, zato je operacijski sistem deležen rednih oblikovalskih popravkov. Seveda pa je to tudi vprašanje osebnega okusa – mi verjamemo v spremembe, ki jih uporabniku dostavljamo z našimi telefoni, tudi sivo modra barvna shema nam je všeč. Seveda pa na podlagi uporabniških pripomb kdaj tudi kaj spremenimo. Tako ima v novem sistemu EMUI 5.1 (ki je nameščen na modelu P10, op. a.) uporabnik možnost vklopiti nameščanje programov v programski predal, kot je to predvidel Google. Starejše različice EMUI (na starejših telefonih) so se v tej smeri zgledovale po Applovem iOS, a so uporabniki to odločitev kritizirali. Po naših raziskavah npr. uporabniki v Veliki Britaniji želijo imeti programski predal, v Nemčiji pa ne.

Dodaten razlog za nadgrajevanje Googlove osnovne ponudbe je, da v tej ni nekaj aplikacij, za katere menimo, da bi morale biti tam. Denimo, aplikacije za fitnes.

Da, toda v trgovini Play je množica takih programov, tudi za fitnes. Navsezadnje zato tudi imamo trgovino, da si namestimo, kar nas zanima, mar ne?

Res je, toda določene aplikacije, in aplikacija za merjenje korakov je ena izmed njih, morajo biti optimizirane na ravni operacijskega sistema, drugače za delovanje porabijo preveč električne energije in avtonomija telefona se drastično zmanjša. Zato menimo, da se splača truditi in nadgrajevati Googlovo ponudbo. In, seveda, naš cilj je diferenciacija, biti drugačen od konkurence, to pa lahko dosežemo tudi na področju programske ponudbe.

Toda diferenciacije ste se na najnovejšem modelu P10 lotili tudi na strojnem področju. Ta telefon ima po novem le eno samo tipko za navigacijo, za razliko od vseh drugih telefonov z Androidom. Res pa je, da ima samo eno tipko tudi Applov iPhone. Menite, da je to modra poteza, navsezadnje ste s tem marsikoga zmedli?

Menim, da je za tako trditev še prezgodaj. Bomo videli.

V predstavitvi ste omenili, da je imel Google sprva pomisleke, ko ste se odločili, da boste na telefon P10 namestili le eno navigacijsko tipko namesto treh. Lahko to komentirate?

Googlova priporočila za partnerje pravijo, da naj bi vsi telefoni imeli po tri tipke, če je le mogoče, programske. Tudi zato lahko na našem telefonu P10 te tri tipke z izbiro v nastavitvah brez težav prikažete nad to edino strojno tipko. Še več, vsi modeli P10, ki so narejeni za mednarodni trg, imajo te programske tipke privzeto prikazane. V tem primeru to edino tipko pač uporabljate le kot bralnik prstnih odtisov. Taka rešitev ni prva na trgu, tudi nekateri konkurenti to že imajo. Pa vendar – poskusite telefon uporabljati le s to eno tipko in ugotovili boste, da deluje odlično, postali boste odvisni.

Morda res, toda posledica te odvisnosti bo, da mi drugi telefoni Android naenkrat ne bodo več všeč, kar je morda osnovni cilj, mar ne? ;)

Morda, ali pa tudi ne. Možno je tudi, da se bomo v prihodnosti pogovarjali o tem, da prehod na eno tipko ni bil uspešen.

Kakšen vpliv oz. nadzor ima nad vašimi programskimi spremembami Google? Koliko vam dovoli in kje so vaše roke zvezane?

Seveda je Google naš najpomembnejši partner, obenem pa je naš položaj drugega največjega izdelovalca androidnih telefonov na svetu tudi zelo močan. Naši razvijalci se redno pogovarjajo z Googlovimi, prav tako se naši »šefi« redno sestajajo z Googlovimi. Ne čutimo se nič omejeni, kot vidite, nam Google »dovoli« imeti telefone brez predalnika za aplikacije, prav tako nam dovoli imeti tudi to novo navigacijo z le enim samim gumbom.

Ali imate že kakšne prve odzive uporabnikov na odločitev, da ste bralnik prstnih odtisov z zadnje strani prenesli na sprednjo? In pri tem nimam v mislih le branja prstnih odtisov, temveč tudi geste, ki jih sicer zmorejo prebrati bralniki prstnih odtisov. Spustitev menija z notifikacijami in proženje fotoaparata z bralnikom sta naravna, če je ta na zadnji strani, in čudna, če je spredaj.

Niste edini, ki ste opozorili na to težavo, da. Tudi hitra razdelitev zaslona na dve aplikaciji je v novi rešitvi npr. onemogočena. Zaenkrat odzive spremljamo, ko jih bomo ocenili, pa se bomo ustrezno odločali naprej. Res pa je, da ni bilo prav veliko uporabnikov, ki bi omenjene geste uporabljali.

Ali imate morda podatke o tem, ki bi kazali geografsko porazdeljenost uporabnikov, ki so navdušeni nad uporabniškim vmesnikom EMUI in spremembami, ki jih vnaša v primerjavi s čistim androidom? Zahodni novinarji namreč večinoma kritično sprejemajo te spremembe, za razliko od azijskih, ki so nad njimi navdušeni. Kako pa je z uporabniki?

Žal teh podatkov nimam, lahko pa povem, da se mnenje zahodnih novinarjev v tej smeri spreminja, saj sem o vmesniku EMUI prebral tudi nekaj zelo navdušenih ocen v ameriških medijih.

Kako pomembne se vam zdijo nadgradnje operacijskega sistema na starejših modelih telefonov? Ali je v Huaweiu prisotna želja po tem, da bi nadgradnje ponujali hitreje kot vaši konkurenti?

Seveda se trudimo, da bi bile nadgradnje na voljo kar najhitreje. Naš lanski model P9 je Android 7 dobil že decembra, naš velik korejski konkurent nadgradnje za starejše modele dostavlja šele zdaj (aprila, op. a.). Včasih kakšno podrazličico Androida zaradi optimizacije naših virov tudi izpustimo, ključne pa se trudimo dostaviti kar najhitreje. To nam uspeva tudi zato, ker je naš vmesnik EMUI narejen modularno in nam ni treba vedno vsega »pisati na novo«.

Bi lahko rekli, da bi bile nadgradnje še hitrejše, če bi se v celoti držali čistega Androida, brez vmesniških nadgradenj?

Zagotovo, a bi se v tem primeru zelo težko razlikovali od drugih izdelovalcev androidnih telefonov. Šli bi se samo še strojno sestavljanko – tak procesor, toliko pomnilnika, tak zaslon. To pa ni naš cilj.

Glede na trenutno »modo« digitalnih telefonskih pomočnic (Siri, Google Now, Bixby) sem nekoliko presenečen, da je Huawei nima. Kako to?

Ne bo držalo, Huawei je že razvil svojega digitalnega pomočnika, res pa je, da je zaenkrat namenjen le kitajskemu trgu, saj razume in komunicira le v kitajščini. Ni še odločeno, v kateri smeri bomo nadaljevali razvoj in ali se bomo lotili tudi mednarodne različice. Seveda pa imajo vsi naši telefoni nameščen tudi Googlov asistent.

Moj Huawei P9 je v preteklem letu rabe zaradi varčevanja z energijo redno uspaval tudi aplikacije, ki jih redno potrebujem, npr. Dropbox. Opažam, da tega novejši model P10 ne počne več. Ali ste morda vanj vstavili kakšen seznam aplikacij, ki so pomembnejše in se jih ne sme »ugasniti«?

Ne, ta napredek je posledica strojnega učenja, ki je vgrajeno v najnovejši vmesnik EMUI 5.1, nameščen v P10. Ta se sproti uči in analizira uporabo telefona, zato zelo dobro ve, katere aplikacije so »pomembne«, se torej večkrat uporabljajo, in katere ne.

Vaši novi telefoni podpirajo VoLTE, zaradi česar telefonu za glasovno komunikacijo ni treba iz povezave LTE preskakovati v ločeno glasovno omrežje operaterja. Zanima me, ali je VoLTE natančno določen standard, kajti v Sloveniji je naš največji operater nedavno vklopil podporo VoLTEu, a le za telefone iPhone 7. Zakaj VoLTE s telefoni Huawei (pri nas) ne deluje?

Da, VoLTE je standard in vsi naši novi telefoni ga podpirajo. Gre le za omrežne parametre, o katerih se morata pred vklopljeno podporo strinjati telefon in omrežje operaterja. Rešitvi sta dve – ali za (vašega) operaterja naredimo posebno različico strojne programske opreme, ki ima »zapečene« take parametre, kot jih zahteva (vaš) operater, ali pa telefon vse potrebne podatke od nas pridobi takrat, ko vanj vstavite operaterjevo kartico SIM. Slednja rešitev se nam zdi elegantnejša, zato veliko vlagamo prav vanjo.

Če malce spremenimo temo – lahko komentirate, s stališča zahodnjaka, ki živi in dela na Kitajskem, vsenavzočnost Tencentovega sistema WeChat, ki ga vidimo tukaj?

Naj bom kar najbolj neposreden – tu živim osem let in lahko vam povem, da na Kitajskem ni mogoče preživeti brez WeChata. Sistem je tako vpleten v naša digitalna življenja, da se mu ni mogoče izogniti. Začenši s trenutnim sporočanjem, a predvsem s plačilnim prometom, ki ga obvladuje. Z WeChat lahko plačujemo vse, od parkirnine do računa za elektriko, in to bolj kot ne postaja že nujno. Marsikatero podjetje na Kitajskem nad tem monopolom ni navdušeno, toda tako je.

Lahko pa vam povem, da obstaja močna želja, da bi kaj takega steklo tudi na globalni ravni, v tej smeri se trudi veliko razvijalcev, med njimi seveda tudi Google. Res pa je, da je vse to veliko lažje izvesti na Kitajskem, kjer je v eni državi več kot milijarda uporabnikov, obenem pa le nekaj velikih bank, s katerimi je treba skleniti pogodbe, prav tako ni ravno veliko mobilnih operaterjev. Na globalni ravni je obojih veliko več.

Naši razvijalci se redno pogovarjajo z Googlovimi, prav tako se naši ›šefi‹ redno sestajajo z Googlovimi. Ne čutimo se nič omejeni.