Intervju - Kariera v IT

Predstavljamo življenjske zgodbe izkušenih »ajtijevcev« in strokovnjakov s področja računalništva.  Po treh intervjujih, v katerih smo spoznali IT-jevce, ki so bili bolj ali manj celotno svojo kariero v istem podjetju z ozko usmerjenim naborom tehnologij, je čas, da spoznamo Leona Košaka, ki je svoje znanje pridobival in delil v različnih podjetjih, tudi svojem. Vse to mu je omogočilo, da je lahko pridobival znanje z zelo širokega polja tehnologij ter spoznaval mnoge različne sisteme pri strankah.

Leon Košak je tehnični direktor (CTO) v mladem podjetju Kuem, kjer se ukvarjajo z razvojem celostnih programskih rešitev. Pred tem pa je sodeloval z različnimi podjetji, kjer je bil večinoma v vlogi programerja in je delal z zelo široko paleto različnih tehnologij.

Kateri so bili vaši sanjski poklici v otroštvu? Kaj ste si želeli postati?

Nikoli nisem razmišljal, da morajo biti poklici sanjski, saj je to precej subjektivno dojemanje vsakega posameznika.

V mladosti sem že kmalu začel pomagati v domačem podjetju, ki ga je vodil oče, in tam sem se naučil, da je za zaslužek treba resno delati in veliko tudi garati. Te priučene vrednote so mi kasneje, ko sem takoj po študiju začel samostojno potjo v svetu razvoja programske opreme in IT-infrastrukture, koristile. Stranke so me prepoznale kot zaupanja vrednega partnerja.

Še največja želja, ki sem jo najbrž prevzel od doma, je, da si želim na samostojno pot.

Kdaj ste začutili, da bi lahko delali v IT-industriji, in kaj je bil vaš prvi korak na tej poti?

V gimnazijskih letih sem začel postavljati nekaj preprostih spletnih strani, ki seveda tehnično niso bile kaj prida, vendar so bili to začetki s samoučenjem, brez mentorstva in torej pravega usmerjanja. Prav tako smo doma tisti čas imeli relativno novo kamero in sem zelo na grobo spoznal programsko opremo za urejanje videa in izvoz za zapis na DVD. To so bili domači posnetki in izleti ter tudi novoletni koncerti Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik.

V gimnaziji v Kamniku sem začel obiskovati krožek računalništva, kjer smo spoznali osnove spletnega programiranja v jezikih html in Javascript.

Vsa ta spoznanja so me v drugem delu gimnazijskih let postopoma in po naravni poti usmerjala proti nadaljevanju šolanja na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani (FRI).

Kakšna je bila pot do vaše prve prave zaposlitve? Kaj je bilo na njej najtežje?

Do prvega resnega programiranja aplikacij, ki se potem dnevno uporabljajo vrsto let, sem prišel v drugi polovici študija na FRI. V tistem času sem kot študent pripravnik dobil delo v podjetju Sinabit, ki je zdaj pod imenom Sisteh del koncerna Kolektor. Tam sem bil v ekipi, ki je razvijala spletno platformo proizvodnega informacijskega sistema za podjetja, kot so Helios, Jub, Slovenske Železnice, in še nekatera druga. Med razvojem te platforme sem spoznal tudi področje integracij med sistemi, saj smo morali proizvodni sistem v podjetjih povezati s krovnim sistemom ERP, ki je bil največkrat SAP.

Pri vsem se je bilo najtežje spopadati s celostnim razvojem in z integracijami spletne platforme MES ter spoznavati še samo vsebino in specifike vsakega podjetja, za katero smo MES uvajali.

V vašem kovčku se skriva nešteto različnih tehnologij, s katerimi ste delali. Na kakšen način se učite novih tehnologij, ko se dnevno pojavljajo nove?

V zgodnejših letih lastnega izobraževanja o tehnologijah, ki so povezane z razvojem programske opreme, sem hitreje in bolj zavzeto spremljal predvsem spletne front-end tehnologije. Z leti sem se trudil karseda zmanjšati ta nabor tehnologij ob dodatni predpostavki, da mora za vsako tehnologijo obstajati kar največja možnost podpore tudi v prihodnosti. Tak pristop omogoča manj stresno vzdrževanje in nadgrajevanje razvitih aplikacij, katerih življenjska doba z vmesnimi dodelavami je 15, 20 ali več let. To seveda ne pomeni, da me zanimajo prastari programski jeziki ali da nisem navdušen nad novimi programskimi okolji. Z užitkom se zakopljem v novo tehnologijo, če vidim, da lahko olajša in pohitri razvoj programske opreme, in če začutim, da ima dobro zaledje in bo na trgu obstala. Seveda se tehnologije za »prave« izkažejo šele po petih letih ali več in tedaj, ko njihov tržni delež uporabe raste in doseže neko kritično maso.

Kako se spopadate s stresom, povezanim z delom? Verjetno učenje in poznavanje toliko različnih tehnologij ne pomagata pri njegovem zmanjševanju.

Eden izmed največjih stresov, s katerim se spopadam, je lovljenje rokov za implementacijo funkcionalnosti v programsko opremo. Vsaka tehnologija/okolje, ki jo prepoznam kot zrelo in je preživela ognjeni krst, je videti, da bo obstala, in ki mi pohitri razvojni proces, je vedno dobrodošla. V zadnjem času so definitivno velik doprinos na tem področju naredili splošno namenski veliki jezikovni modeli (LLM), vendar sam na to gledam le kot na orodje, ki pa ne more nadomestiti človeka. Vso generirano kodo je še vedno treba preizkusiti in pregledati.

Pri programski opremi, za katero se ve, da bo z dodelavami in razširitvami dolgo v produkcijski rabi (to je nekako tudi moj ciljni segment programske opreme, pri kateri se odločam za razvoj), veliko časa posvečam zajemu zahtev od naročnika. Tako se v prihodnosti zmanjša verjetnost nadgradenj, ki zahtevajo ločen projekt predelave.

V svoji karieri delali za različna podjetja. Kaj je tisto, zaradi česar ste pripravljeni zamenjati službo?

Želja po samostojni karierni poti je v zadnjih letih študija dozorela do te mere, da se v resnici nisem nikoli in nikjer zaposlil. To pomeni, da delam projektno ali pa se pogodba podpiše za določeno obdobje sodelovanja. Pri taki obliki sodelovanja se sproti uskladi želje naročnika in izvajalca.

Običajno z naročnikom ne podpišem nadaljevanja sodelovanja, če se oceni, da lahko naročnik v celoti nadaljuje delo pri projektu ali razvoju aplikacije oziroma da ima za to dovolj znanja in tudi človeških virov. Ali pa se z naročnikom sporazumno razidemo, če naši viziji razvoja projekta ali aplikacije ne sovpadata več in obstaja velika možnost, da bi se razšli tudi sicer.

Če v neko vizijo projekta ne verjameš tako močno kot v svojo, je tudi tvoj doprinos manjši, to pa vodi v nezadovoljstvo na obeh straneh.

Tudi zdaj vaše delo ni strogo povezano le z enim podjetjem. Kako usklajujete delo za različne delodajalce?

Že na samem začetku definiramo, kako naj bi bilo videti naše sodelovanje, ki ni »za polni delovni čas«. Temu primerno se zastavi hitrost razvoja pri naročniku in tipe nalog, ki jih lahko prevzamem. Pomembna predpostavka pri delu z več naročniki je seveda, da se nikoli ne sme delati istočasno pri izdelkih, ki so kakorkoli konkurenčni. Sicer je tako konkurenčno klavzulo treba definirati v pogodbi, vendar menim, da je zaradi dobrega odnosa z bivšimi naročniki potrebno, da za to poskrbiš tudi sam, če je le mogoče. Kot samostojni podjetnik na končanje sodelovanja z naročnikom vedno gledam kot morda le začasno, ker se je zaključil projekt, in ne nujno kot na »menjavanje službe«.

Pri delu v IT se pogosto srečujemo z različnimi frustracijami, problemi, ugankami. Na kakšen način se vi lotevate tovrstnih ovir, ki vam pridejo na pot?

Za kompleksnejše uganke še vedno zelo pomaga guglanje oziroma v zadnjih časih »promptanje« z LLM. Sploh zadnje te prisili, da problem kars da natančno opišeš in ga po potrebi z »robotom« dodatno skomuniciraš. Že v času pisanja se mi pri reševanju takih problemov odpre nova dimenzija oziroma pot razmišljanja, ki jo z odgovori odstre LLM ali Google.

Vsekakor pa prisegam na živo komunikacijo s kolegi, ki so morda že reševali kakšno podobno uganko. Taka informacija je dragocena, saj pove, ali se je v praksi obnesla ali ne. Tak čas jemljem kot dvojno izkoriščenega, saj se ob preobilici dela čedalje težje v živo dobivam s kolegi, s katerimi sem včasih delal. Podjetništvo te nauči izboljšanja izrabe lastnega časa, kar vidim kot prednost.

Imate za naše bralce, ki se morda šele odločajo o karieri v IT, kakšen nasvet, kako naj najdejo svojo pot in kako naj se lotijo tega ogromnega zalogaja?

Področje IT je čudovit svet, ki je izredno raznolik. Tudi sam na začetku nisem vedel, na katerem področju razvoja programske opreme in infrastrukture bom pristal. Lahko bi šel v smeri razvoja programske opreme za majhne naprave (t. i. embedded devices), vendar me je želja po lastni karierni poti naravno usmerjala proti razvoju kompleksnejših spletnih platform za industrijo in pametna mesta. Prav tako sta način in tip dela pri razvoju informacijskih sistemov in infrastrukture že v osnovi bolj projektna, zato se da faze razvoja definirati bolj ločeno kot v drugih segmentih IT.

Vse, kar je potrebno, je želja po stalnem učenju ter komunikacija z bolj izkušenimi kolegi. Karierna pot se nato razvija naprej sama po sebi, včasih tudi v smer, na katero pred časom ne bi pomislili.

Naštejte pet aplikacij, brez katerih bi v življenju težko shajali!

­ Visual Studio
­ Visual Studio Code
­ Outlook
­ Teams
­ OneDrive