iPrihod koncepta vse-v-enem

Če ste med marcem in sredino junija vsaj enkrat odprli kakšno stran z IT novicami kjerkoli v spletu, niste mogli zgrešiti, da je Apple predstavil nov iPhone. Tako velikega pričakovanja, toliko možnih ugibanj, "insajderskih informacij" in teorij, ki so že mejile na kriminalke, svet računalništva in telekomunikacij najbrž ni bil deležen še nikoli. In to vse zaradi enega mobilnega telefona.

Resda je eden bolj tako oblikovno kot tehnično dovršenih telefonov na trgu, a konec koncev je le zgolj telefon. No, resnici na ljubo ni ravno najboljši telefon, saj telefoniranje z njim ni posebej preprosto opravilo, če se mu zares ne posvetimo. A tisti, ki hočejo telefon zgolj za telefoniranje, si lahko za 35 EUR brez pogodbe omislijo Motorolin Motofone F3, trenutno tehnično najmanj dovršen aparat na trgu, ki pa ga je zares preprosto uporabljati. Applovi načrti so znatno širši - iPhone naj bi uporabljali tudi za fotografijo, poslušanje glasbe, gledanje filmov, branje pošte in deskanje po spletu. Z njihovega vidika je telefonija zgolj bonus. In to je točka, po kateri se iPhone razlikuje od evropskih in azijskih aparatov (poskusimo zaenkrat ignorirati Motorolo, tako je bolje za vse), pri katerih je telefoniranje zmeraj na prvem mestu.

No, še ena izjema je, ki je nekoliko, pravzaprav povsem primerljiva z iPhonom - Nokiin Communicator. Tudi ta naprava ni najbolj priročna za telefoniranje in, ker je velika kot polovica opeke, tudi za prenašanje ne. A Communicator je bil dolga leta najbolje prodajan ročni računalnik v Evropi in njegovi uporabniki so točno vedeli, zakaj. Podobno velja tudi za uporabnike BlackBerryjev. Communicatorji in BlackBerryji namreč niso aparati, ki bi jih ljudje kupili naključno ali celo pomotoma. To tudi nikoli ni bil cilj njihovih razvijalcev. In pravzaprav tudi ni cilj iPhona.

Apple se zelo trudi s tem, da bi svoj telefon čim bolj približal zelo različnim ciljnim skupinam, tega pa se doslej ni počelo. Communicatorji in BlackBerryji so bili namenjeni zgolj poslovnežem, pa še to bolj tistim v višjih sferah. Izdelovalec BlackBerryja, Research In Motion, ima celo zapisano v pogodbah z operaterji, naj naprav ne prodajajo najstnikom, saj ima ta ciljna skupina povsem drugačna pričakovanja glede mobilnih telefonov, kot jih ponudi BlackBerry. Apple pa meri na najstnike. In na poslovneže. In na navdušence za glasbo. In na uporabnike Macov. In pravzaprav na vse, razen upokojencev (zaenkrat).

Standardni pristop k trgu praviloma prisega na teorijo, da različne vrste uporabnikov želijo različne vrste naprav. Apple to teorijo ruši že na področju računalnikov - v osnovi ponujajo zgolj tri različne namizne računalnike (iMac) in šest prenosnikov (MacBook in MacBook Pro), pa še ti se med seboj komajda razlikujejo. In pri mobilni telefoniji jo ruši še bolj. Večina večjih operaterjev ima v prodajnih akcijah do sto različnih mobilnih telefonov, med katerimi se najde pravi za vsake želje in okuse. A samo en iPhone.

Večina tehnoloških navdušencev nas je ob začetnem pompu razvoja ročnih računalnikov s Compaqovim iPaqom pričakovala, da bomo v kratkem uporabljali samo še eno napravo za telefoniranje, poslušanje glasbe, dostop do interneta in še kaj. Koncept vse-v-enem se je dalj časa zdel skoraj na dosegu roke, a vedno je bila kakšna stvar, ki ni ustrezala - naprava je bila prevelika, ni bila dovolj zmogljiva, na neposredni sončni svetlobi zaslon ni bil viden, najpogosteje akumulator ni zdržal dovolj dolgo ali pa je (v najslabšem primeru) zahtevala uporabo Windows Media Playerja. Sčasoma smo ugotovili, da naprave vse-v-enem očitno ni tako preprosto izdelati in se odločili za dve. Večina je izbrala iPod za večpredstavnost in kakšno Nokio za vse drugo, nekateri so prisegali na Sony PSP za prvo in Motorolo za slednje, sam sem se odločil za kombinacijo Sony Ericssonovega Walkmana za glasbo in BlackBerryja za spletne potrebe. A iPhone dejansko spet vzbuja upanje, da je mogoče narediti napravo, ki je vse-v-enem. Upanje zato, ker prva inkarnacija iPhona to nikakor ni bila. Resda je šlo za dokaj dovršen izdelek, vendar (kot so izpostavili že mnogi): nima 3G povezljivosti, bluetooth ne podpira profila AD2P za prenos stereo zvoka, programov zanj ni na voljo (zaenkrat), na zaslon ni zmeraj najbolj preprosto tipkati in še kaj bi se našlo. iPhone 3G bo že dober korak v pravi smeri in izdelek, ki ga morajo drugi izdelovalci vzeti resno, sploh glede na precejšnje zatišje, ki vlada zadnje leto.

Če se ozremo naokrog, hitro ugotovimo, da je konkurenca v precejšnjih težavah. Korejska izdelovalca Samsung in LG sicer dajeta na trg vse bolj oblikovno dodelane aparate, a to je le blišč plastike, stekla in kroma. Večina njunih uporabniških vmesnikov je pod vsako kritiko, izjema pa so tisti, ki bodisi oponašajo iPhone (LG Prada in Viewty, Samsung Armani) ali pa uporabljajo Windows Mobile, ki sicer sploh ni do prijazen uporabnika, a ga je mogoče preprosto prilagoditi (Samsung BlackJack). Kljub temu tudi ti pogrnejo, ko jih skušamo povezati z računalnikom, saj njihovi programi nimajo niti urejene avtentikacije, ki bi omogočala povezavo z Outlookom brez nenehnega potrjevanja. Sony Ericsson in Nokia sicer zelo veliko delata, vendar njuni novi modeli razen dodajanja kratic, kot je HSDPA, prinašajo precej neopazne izboljšave. Če sploh. Sony Ericsson še kar ni uspel izdelati hitrega in stabilnega pametnega telefona, medtem ko se njihova programska oprema za povezavo z računalnikom sicer širi, a nadvse počasi in brez večjih preskokov (no, še vedno se zdi desetletja pred korejsko). Tudi Nokia je nekako zaspala na lovorikah, saj je N95 (poleg Communicatorja) še zmeraj njihov najboljši izdelek in čeprav so ga med letom z nadgradnjami programske opreme zelo izboljšali (stabilnost, hitrost delovanja, GPS ...), bi morda že bil čas za kaj novega. In N96 to ne bo, saj je skorajda enak telefon z dodatkom sprejemnika za DVB-H, ki ga pri nas (in marsikje drugje) najverjetneje nikoli ne bo.

Na takem trgu pa vse kaže, da lahko Applu tudi uspe, saj iPhone dejansko ponuja to doživetje "vse-v-enem" znatno bolje zapakirano kot katerikoli drug telefon. Blizu mu pride Nokia N95, ki ima boljši fotoaparat in hitrejšo povezavo v internet, a hkrati precej manjši zaslon in (po enem letu na trgu) znatno manjše zanimanje novih uporabnikov.