iSDK - je manj znova več?

Nekaj tednov po predvidenem roku,pa vendar veliko prej, kot si je ob predstavitvi inovativnega prenosnega telefona marsikdo predstavljal, je Apple izdal razvojni komplet za iPhone.

Prenosne naprave, specifično prav pametni telefoni, postajajo dejanski osebni računalnik - elektronska napravica, ki jo imamo vedno s seboj, ki je vedno povezana v svet in nosi vse pomembnejše zaznamke, osebne stike, e-pošto, koledar in podobno. Vedno povezana naprava, ki lahko poganja različne programe, je gotovo ranljiva na številnih področjih. Mobilni virusi so že med nami, vprašanje je tudi, kako se lahko z nespretno ali zlonamerno kodo, ki preveč obremeni omrežja, kosajo operaterji in njihova aktualna infrastruktura. Apple s svojimi prenosnimi napravicami, katerih kralj je trenutno iPhone, postavlja svoja pravila. Pri tem se ravna predvsem po zgledu igričarskih konzol, hkrati pa vnaša nekatere novosti, ki se po stranskih poteh prebijajo tudi v klasične osebne računalnike, znane pa so pod imenom "zaupanja vredno računalništvo".

Apple zaupanje gradi nekoliko drugače. Čvrst nadzor nad podlago, ki ga izvajajo že pri svojih osebnih računalnikih, saj izdelujejo tako strojno kot programsko opremo, so še razširili z navidez manj pomembnimi, a na daljši rok ključnimi podrobnostmi. Npr. z lastno verigo trgovin. Steve Jobs je po svoji vrnitvi v Apple našel razlog za številne težave, ki so ga pestile, tudi v neustreznih prodajnih kanalih in se je zato določil, da odpre kar lastne. Potezo so v tistih dneh številni analitiki ocenjevali kot pogubno, danes pa veriga Apple Store žanje visoke dobičke in je eden ključnih elementov v novem Applovem vzponu. Ko je prišel iPod, ta spet ni bil le še eden izmed glasbenih predvajalnikov. Trmoglavi Jobs je želel nadzor tudi nad prodajo "softvera" zanje, v tem primeru predvsem digitalizirane glasbe. Čeprav iPod predvaja tudi dejanski standard digitalizirane glasbe, zapis MP3, mu je predvsem z lastno trgovino iTunes uspelo doseči odločilno razliko v primerjavi s konkurenco, s katero je praktično pometel. Ključ je bil znova v preprosti rabi, ki je bila domača vsakemu uporabniku.

Kako daleč lahko pripelje Applova želja po nadzoru uporabniške izkušnje, pa zdaj nazorno kaže napovedani razvojni komplet (iPhone SDK), pravila njegove rabe in edina blagoslovljena trgovina za prodajo novih aplikacij, App Store. Verjetno iPhone ob svoji predstavitvi ni bil mišljen kot naprava za poganjanje domorodnih namenskih programov. Jobs je ponudil kar spletni brskalnik in tehnologije "spleta 2.0" kot edino okolje za izvajanje uporabniških aplikacij. Resnici na ljubo, zaradi inovativnega prodajnega modela same naprave, ki na najpomembnejših trgih vključuje naročniški paket z neomejenim dostopom do spleta po pavšalni ceni in zelo zmogljivim brskalnikom ter prikazovalnikom visoke ločljivosti, so spletne aplikacije na iPhonu lahko izjemno uporabne. Na koncu koncev so številne priljubljene spletne storitve (npr. Google, Amazon, eBay, Facebook ...) zelo hitro pridobile iPhonu posebej prilagojena pročelja.

A priljubljenost, ki jo je Applova nova mobilna naprava dosegla v zelo kratkem času, je njene tvorce prisilila v globok razmislek. Razvojni komplet so gotovo že imeli, saj so ga potrebovali za razvoj lastnega programja za iPhone, vprašanje pa je bilo, ali ga ponuditi tudi drugim razvijalcem in pod kakšnimi pogoji. Na koncu je prevladalo mnenje, da je za nadaljnji uspeh podlage treba SDK le sprostiti, ob tem pa postaviti zelo stroga pravila njegove rabe. Nekako v smislu, da je boljše najprej čim več prepovedati (nedavno ni bilo jasno niti to, ali bo iPhone SDK sploh kdaj ugledal luč sveta), kasneje pa pravila postopoma blažiti, odvisno pač od razvoja dogodkov na trgu. Najbolj zanimivo je, da so se v času, ko se celotna mobilna industrija začenja odkrito spogledovati z odprtimi standardi, odločili za zelo nadzorovan in zaprt nastop. Googlov Android, na drugi strani, kar prekipeva od podpore odprtim standardom in ne vsiljuje praktično nobenih omejitev, vendar je še vedno zgolj programski posnemovalnik, brez otipljivih naprav,ki bi jih bilo mogoče kupiti. Prve naj bi na prodajne police prišle v drugi polovici letošnjega leta. Apple se bo potrudil unovčiti svojo prednost s svojimi pravili, otresel pa se je celo takih partnerjev/rivalov, kot sta Adobe in Sun - iPhone ne podpira ne flasha ne jave.

In kakšna so ta pravila? Predvsem izjemno omejujoča do razvijalcev. Razvojni komplet je zelo dober in na voljo brezplačno, a deluje le v Mac OS X. Če želimo lastne programe med razvojem pretočiti v iPhone ali iPod Touch, pa se bomo morali prijaviti Applu in pridobiti razvijalski certifikat, kar nas bo stalo 99 dolarjev za javnosti namenjene brezplačne ali plačljive programe oz. 299 dolarjev, če želimo razvijati lastniške, poslovne programe za interno rabo. Razviti program mora upoštevati kup pravil, uporabljati le dokumentirane funkcije in še te zgolj na dovoljen način, še vedno pa bo na koncu Apple ta, ki bo odločil, ali je program sploh dovoljeno uporabiti na iPhonu. Če bomo želeli s programom tudi kaj zaslužiti, bomo morali 30 % prodajne cene pustiti Applu, ta pa bo v zameno prevzel vse breme gostovanja, distribucije, nameščanja, nadgrajevanja in zaračunavanja. Edini dovoljeni način nameščanja novih programov bo Applova nova trgovina App Store, ki bo nova domorodna aplikacija ob nadgradnji vseh iPhonov na sistemsko programje različice 2.0 (trenutno v razvoju kot iPhone Firmware 1.2), kar naj bi se zgodilo nekje sredi leta.

Applov načrt lahko ocenjujemo z več plati, prevladujoča mnenja pa so na obeh skrajnostih - da je vse skupaj preveč omejujoče in žaljivo do razvijalcev, ki bodo še vedno raje lomili zaščite in sami nameščali v iPhone, karkoli si želijo, ali da je vse skupaj še ena genialna poteza, ki postavlja nova pravila igre in bo pometla s konkurenco, prvim razvijalcem z inovativnimi programi pa ponudila možnost velikanskega zaslužka.

Če nas dosedanji primeri Applovega oranja ledine lahko česa naučijo, potem je Jobs verjetno znova na pravi poti. Še posebej, ker ima na drugi strani zmedeno konkurenco, ki mora najprej skopirati Applov celoten prodajni model in odnos z mobilnimi operaterji, potem postaviti uspešno digitalno multimedijsko trgovino, na koncu pa prekositi še ves programski sklad iz Cupertina, ki je, kot se je na predstavitvi SDK izrazil Applov inženir, leta pred vso konkurenco.

Na koncu je prevladalo mnenje, da je za nadaljnji uspeh iPhona treba sprostiti SDK, ob tem pa postaviti zelo stroga pravila njegove rabe.