Iskanje iskalnika

Google je danes sopomenka za spletno iskanje, zato marsikdo ne ve, da na področju iskalnikov obstajajo dostojne alternative. Zaradi prevladujočega položaja spletnega velikana je vsaka od njih morala k iskanju pristopiti malce drugače. Poglejmo, kako se dva glavna nadomestka obneseta v neposrednem spopadu s šefom iskalcev.

Google uporablja večina spletnih popotnikov. Prepriča s preprostostjo, z učinkovitostjo in osebno izkušnjo, ki žal pa že meji na nespodobno nabiranje zasebnih informacij.

Z več kot 90 odstotki vseh spletnih iskanj je Google zagotovo številka ena med iskalniki, zato ga ni treba posebej predstavljati. Raziskovalni projekt, ki sta ga leta 1996 ustvarila Sergey Brin in Larry Page ter ga želela prodati za 750.000 USD (skoraj milijon??) tri leta kasneje, je danes v podobi podjetja Alphabet vreden več kot bilijon (1.000 milijard!) ameriških dolarjev. Eden izmed razlogov uspeha je ustroj njunega izdelka, ki spletno stran, vključno z besedilom, s slikami in z video posnetki na njej, temeljito analizira in jo poskuša razumeti, preden jo doda v imenik. Največja privlačnost iskalnika je širok zbir uporabnikov, ki privlači oglaševalce z vseh koncev sveta. Ti njegove storitve sicer drago plačajo, a so nagrajeni z lokalizacijo, izpostavljenostjo in z dosegom, ki mu na trgu ni para.

Uporabniški vmesnik iskalnika je čist, očiščen nepotrebne navlake, hkrati pa izredno ustrežljiv, saj zadetke uredi v smiselne kategorije in jih prikaže znotraj zavihkov Zemljevidi, Slike, Videoposnetki, Novice, Knjige, Leti in Finance. Algoritem v ozadju med drugim poskrbi za svežino zadetkov, kar pomeni, da iskanje zmagovalca teniškega turnirja v Wimbledonu vedno postreže z aktualnim šampionom. Vse našteto Google podpira z raznovrstno paleto podpornih izdelkov, ki so, roko na srce, večkrat prerasli zastavljene okvire lastne namembnosti. Google vse svoje storitve odlično preplete v neprekosljivo uporabniško izkušnjo, kjer iskani termin »trgovina«, postreže s seznamom prodajaln v okolici in navodili, kako do njih priti.

Poleg lokalnih zadetkov poskuša spletni velikan iskalcu ugoditi tudi z ugibanjem njegovega namena ter s posredovanjem informacij o iskanem pojmu, brez potrebe po obisku spletne strani z njimi.

Vsaka dobra stvar ima tudi svoje temne plati. Mnogi Googlu očitajo, da s prečiščenimi informacijami, z vsebinskimi izvlečki in s plačano izpostavljenostjo sili uporabnika stran od klasičnega spletnega pohajkovanja ter zmanjšuje promet organskim spletiščem, ki živijo od tovrstnega obiska. Obenem ga seveda iz dneva v dan bolj priklepa nase. Delovanje spletnega iskalnika Google zahteve ogromno količino najrazličnejših informacij, ki jih spletni velikan večinoma dobi od svojih uporabnikov. Ta praksa ni najbolj priljubljena in vzbuja resne pomisleke. Uporabnikova zasebnost je Googlu španska vas, vse je povezano z uporabniškim računom, besede anonimnost pa v slovarju podjetja iz Kalifornije ni. Zadeva je tako resna, da so mnogi uporabniki začeli iskati druge rešitve.

Microsoftov Bing stavi s slikovno podlogo in z zbiranjem točk za posamezno iskanje na igrivost.

Alternativ ne manjka, a jim do dostojne zamenjave številke ena še precej manjka, vsaj kar se števila zadovoljnih iskalcev tiče. Da je trditev še kako resnična, razkrije preprosto dejstvo o najbolj iskanem terminu pri najbližjem zasledovalcu – največkrat iskana beseda v iskalniku Microsoft Bing je namreč »Google«. Microsoft je svoj iskalnik razvil iz projektov MSN Search in Windows Live Search kot neposreden odgovor na Googlovo prevlado leta 2009. Pri iskanju so pomagali Yahooju in ameriškemu ponudniku internetnih storitev AOL. S tovrstnimi poslovnimi odločitvami in z združevanjem so si prilastili zajeten tržni delež.

Microsoft Bing za zdaj v ozadju nima tako močnega algoritma kot Google, a se svoje pomanjkljivosti zaveda in precej vlaga v umetno inteligenco, ki zna razmerje moči v prihodnosti bolj enakomerno porazdeliti. Bolj preprosto dogajanje v ozadju pripomore, da se spletni mojstri lažje uvrstijo med zgornjih deset zadetkov pri iskanju, saj hitreje analizirajo delovanje algoritma in se mu prilagodijo. Oglaševanje z manj dosega je cenejše, a ima mnogokrat boljši izkoristek od vodilne storitve na tem področju. Bing pri dodajanju spletišča v katalog zanimajo zgolj kakovostna vsebina in ključne besede. Za zadnje poskrbi spletni mojster iz spletnega naslova, medtem ko kakovost vsebine na osnovi vidikov zaupanja, uporabnosti in enostavnosti določi Microsoft.

V iskalniku Microsoft Bing najdene video posnetke si je mogoče ogledati, ne da bi obiskali spletno mesto, kjer je izvorna datoteka objavljena.

Na strani, ki se udinja običajnemu uporabniku, velja izpostaviti odlično iskanje po video posnetkih. Bing zadetke namreč razvrsti v prijazno mrežo, iz katere je precej bolj preprosto ujeti pravega, nakar si ga je mogoče ogledati neposredno iz iskalnika in ni treba obiskati spletišča, na katerem je izvorno objavljen. Slikovno iskanje je obogateno s številnimi filtri, ki so v pomoč pri iskanju igle v kopici sena, iskanje vsega pa je nagrajeno s točkami storitve Microsoft Rewards. Ta prijavljenemu uporabniku omogoči virtualni zaslužek, ki ga lahko posameznik pretvori v darilne kartice, pomoč izbrani dobrodelni ustanovi in podobno. Iskalnik je vizualno privlačen, slikovno bogato ozadje se dnevno menja in vedno postreže z občudovanja vrednim motivom, hkrati pa naključnemu obiskovalcu nakaže, kaj lahko pričakuje od storitve. Kot kontrast Googlovi dolgočasnosti je vse okoli Binga pisano in slikovito. V ponudbo je žal vključeno tudi sledenje uporabniku, ki ga lahko posameznik s ponujenimi nastavitvami po želji vsaj malenkostno omeji.

Poleg varovanja zasebnosti iskalnik DuckDuckGo navduši s sodelovanjem z drugimi spletnimi viri podatkov.

Za pravo zasebnost se je treba obrniti drugam. Najbolj priljubljena izbira za zasebno spletno iskanje, ki ponuja popolno anonimnost, se imenuje DuckDuckGo. Uporabniški vmesnik iskalnika je na videz preprost, saj večino moči odkrije postopoma. Ob pomoči nastavitev zlahka predrugačimo videz prikazanih strani, zamenjamo privzeti jezik, nastavimo začetne povezave, vklopimo (in izklopimo) samodejno dopolnjevanje vnesenega besedila in podobno. Nastavitve iskalnik shrani v oblak, od koder jih po želji prikličemo ob naslednjem obisku ali na drugem računalniku. Uporabniški vmesnik brez velikega brata streže željam iskalca na domač način, z navpično prikazanimi zadetki ter s splošno razširjenimi filtri za podrobnejšo omejitev iskanja. Zadetki so prikazani po straneh, ki se z ustrezno nastavitvijo (Infinite Scroll) nalagajo v neskončnost. Ko pridemo do dna strani, se naloži nov komplet zadetkov, kar je hitreje kot klikanje gumba More Results ali izbiranje strani pri konkurenčnih spletnih pripomočkih.

Prijaznost brez odvečnih reklam DuckDuckGo vzdržuje na slehernem koraku. Takole se trudi namesto nas najti spletišča z video posnetki, ki niso v lasti Googla.

Osrednja zmožnost, ki iskalnik ločuje od tekmecev, so tako imenovani bangi. Gre za iskanje ob pomoči drugih spletnih virov. Če v vnosno polje pred iskanim terminom vpišemo !w, se bo iskanje izvedlo na spletni enciklopediji Wikipedia. Tovrstnega sodelovanja je ogromno, iskalnik najpriročnejše naveze razkrije ob vnosu znaka !. Poleg neprekosljive zasebnosti in pomoči drugih spletnih zbirk podatkov se DuckDuckGo trudi ustreči na vsakem drugem koraku. Tako ob razumljivem vnosu Alternatives to Facebook pred zadetki dejansko našteje najbolj priljubljene zamenjave za družabno omrežje številka ena na svetu.

Kateri je najboljši?

Če potrebujemo zgolj iskanje, brez nekih tujih predlogov, vsiljevanja plačanih povezav in druge na videz ustrežljive navlake, obenem pa smo občutljivi na zbiranje osebnih podatkov, je DuckDuckGo pravi iskalnik za nas. V nasprotnem primeru velja, da je še vedno najboljša izbira Google. Bolj igrivi posamezniki med nami bodo morda zadovoljni tudi z Microsoftovim Bingom.