Iskanje nove zlate žile

V starih časih so bili zlatokopi pripravljeni žrtvovat marsikaj i, da bi dosegli končni cilj - najti zlato žilo in obogateti. Mrzlično so raziskovali in preizkušali še tako nemogoče možnosti, a le redki so na koncu zares obogateli. Zdi se, da je računalniška industrija v teh časih v podobni situaciji. Vsi mrzlično iščejo novo zlato žilo, pri tem pa vse manj izbirajo sredstva. Čeprav ne bodo priznali, gre za vprašanje obstoja.

Letošnje poletje je bilo nenavadno polno različnih napovedi novosti, sprememb, poslovnih dogovorov. Microsoft je objavil Windows 7 in javno prikazal Office 2010, povezal se je z Yahoojem glede spletnega iskanja. Google je napovedal svoj operacijski sistem, Oracle je kupil družbo Sun in še bi lahko naštevali. Na prvi pogled se zdi, kot da so se vrnili dobri stari časi in je vse v najboljšem redu. Stvari se dogajajo. Američani so napovedali, da je gospodarska kriza dosegla dno in da prihaja čas za obnovo. Čutiti je mogoče prve zametke zanosa, navdušenja, optimizma.

Toda, ali je res tako? Bojim se, da je v računalniški industrija to le kulisa za javnost in da v resnici ni nič tako, kot je videti. Dejstvo je, da se celotno področje spoprijema z veliko globljo vsebinsko krizo, majejo se temelji in osnovni postulati, menjajo vrednote. Splošna svetovna gospodarska kriza je na tem področju le katalizator dogajanja, ne pa poglavitni razlog za težave. Morda jih je le nekoliko bolj in prej izpostavila, kot bi se zgodilo sicer.

Težave imajo vsi, od velikih do majhnih, od izdelovalcev strojne opreme do ponudnikov programov in vse bolj tudi spletnih storitev. Z redkimi izjemami, ki pa bolj ali ne potrjujejo pravila. Zdi se, da nič od doslej naučenega in ugotovljenega ne drži tako trdno, kot smo si predstavljali v preteklosti. Izdelovalci se soočajo z zasičenostjo trga, krizo dosedanjih poslovnih modelov, krizo ustvarjanja in inovacij, ki so bile tako značilni sopotnik te branže v zadnjih dveh, treh desetletjih.

Kako se to kaže? Še najbolj v tem, da vsi počnejo vse in vsi se borijo drug proti drugemu. Pa kaj, bo kdo porekel, saj to se je vedno dogajalo. Pa vendar so drobne razlike, ki kažejo, da so številna dogajanja prej povezana z obupnim iskanjem nove zlate žile kot pa resnične inovacije, ki lahko spodbudi nadaljnji razvoj in seveda potrošnjo. Pravijo, da v kriznih časih vsak prodani izdelek šteje. In to se kaže v tem, da številni predstavljajo neverjetno nišne izdelke, pri katerih je že od daleč vidno, da kakih pretiranih prodajnih številk ne bodo dosegli. Pa kljub temu je za proizvajalce to bolje, kot stati na mestu in čakati. To še posebej velja za proizvajalce zabavne elektronike, ki kar ne morejo dojeti, da končni uporabniki ne potrebujemo petih različnih naprav, ki imajo enake ali pa pogosto prekrivajoče funkcije. Stavijo na seznam lastnosti namesto na vsebino. Toda uporabniki so postali bolj previdni, selektivni. Ta formula ne zažge več. Včasih se mi zdi, kot da iščejo zlato na terenu, ki so ga pred njimi že mnogi drugi prekopali, pa še vedno verjamejo, da je nekaj ostalo.

Po drugi strani je že kar nekako žalostno gledati velikane, ki se borijo za ohranitev strateškega položaja in prestiža, odgovarjajo bolj na napovedi drug drugega kot pa na povpraševanje uporabnikov in dojemljivost trga. Na tem mestu je v ne preveč zavidljivem položaju Microsoft, čeprav prav v zadnjem času kar poka od napovedi novosti. Precej v ozadju pa so ostale informacije, da je isti Microsoft letos opustil skoraj deset izdelkov, med njimi take, kot so Encarta, Money, Filght Simulator. Dobro poučeni pravijo, da se seznam letos še ni končal. Microsoft se ubada s stanjem, ko je že tako razširil portfelj izdelkov, da tekmuje domala z vsakim drugim izdelovalcem strojne ali programske opreme. Družno pa so vsi seveda močnejši od Microsofta. Nekateri pravijo, da je pripravljen žrtvovati Office (ali pa vsaj spletno različico ponuditi zastonj), da bi ohranili pri življenju Windows. Podobno, kot je Oracle pripravljen podprti kakšenkoli Linux, da le ni okolje Windows. Jasno, saj je tam več zaslužka.

Microsoft tega najbrž ne bo nikoli priznal, toda vse te bitke na različnih frontah ga že pošteno izčrpavajo. Strategije se ne zdijo več tako dorečene, pogosto gre bolj za tipanje trga kot pa za resnično strategijo. Če ne gre tako, bo šlo pa drugače. Ali to pomeni, da se kažejo prvi znaki pomanjkanja vizije?

Toda s pomanjkanjem potrditev svojih vizij se srečujejo tudi drugi. Brezmejne brezplačne storitve in programska oprema se zdijo slepa ulica in marsikje so nehali vse staviti samo na tega konja. Prav tako je v zadnjih mesecih opaziti zastoj v tako svežem konceptu, kot je programska oprema kot storitev (SaaS). Kot da bi sedanja kriza streznila uporabnike in bi se v dvomih raje odločali za bolj preverjene, lahko bi rekli konservativne pristope. Saj so ti tudi doslej že delovali, mar ne?

Prvi znaki kažejo, da se bo v računalniški industriji začelo dogajati tisto, kar se že več kot očitno dogaja v avtomobilizmu. Downsizing. Minili so časi tekme za absolutno tehnološko prevlado (toda nišni trgi bodo še naprej ostali pomembni, celo dobičkonosni), odgovoriti bo treba s ponudbo izdelkov, ki ponudijo največ za vložena sredstva. Nič čudnega, če se v zadnjih mesecih izrazito povečuje predvsem povpraševanje po cenejših izdelkih, tako na področju poslovne kot domače rabe. Nekoliko je to seveda izraz previdnosti zaradi negotovih razmer, po drugi strani pa tudi posledica dosedanjega nenadzorovanega zasičevanja z izdelki in lastnostmi, ki jih ob koncu dneva nihče sploh nima časa uporabiti.

Izziv je seveda tudi za kupce, uporabnike. Previdnejši pristop ponudnikov bo pomenil, da se bo treba nečemu odreči ali pa plačati za nekaj, kar je bilo doslej samoumevno, zastonj. Za vsem skupaj je pač človeško delo in ne zgolj borzne špekulacije, ki se lahko spremenijo v prah, kot bi mignil.

Morda pa je tako prav, čas je za razmislek, za začetek novega, preudarnejšega obdobja. Seveda naj ne bo slepil, da na koncu ne bomo zopet končali kot doslej. Zgodovina se pač ponavlja, v računalništvu celo hitreje kot drugod. Toda to ne pomeni, da proizvajalcem ni treba iskati novih zlatih žil. Prav nasprotno. Težava je le v tem, da se morajo tega iskanja lotiti bolj načrtno, s strategijo, ki že sama po sebi jamči uspeh in ga ne prepušča zgolj naključju, sreči.

Microsoft najbrž ne bo nikoli priznal, toda vse te bitke na različnih frontah ga že pošteno izčrpavajo."