IT naj bo … predvsem prilagodljiv

Analitiki so direktorjem podjetij in vodjem IT že vrsto let svetovali, naj v poslovanje uvedejo agilnost. Nedavni dogodki so vnovičen dokaz, zakaj sta hitrost in prilagodljivost v poslu (in IT) tako zelo pomembni. Kako ju doseči?

Direktorji podjetij vedo, da morajo pospešiti uvajanje digitalnega načina poslovanja, medtem ko podjetja iščejo bolj neposredne digitalne poti za povezovanje s strankami. A števila poslovna in gospodarska tveganja, ki smo jim priče, narekujejo, da pozornost posvečajo ne le učinkovitosti, temveč tudi prilagodljivosti in varnosti IT-okolja. Pandemija je utrla pot hitrejšim spremembam, ki jih poganja tehnologija. Kaj bo gnalo področje IT-infrastrukture in kakšne posledice nas čakajo?

Vse na daljavo

Številni zaposleni, predvsem tisti iz pisarniških okolij, še naprej delajo od doma, in sicer že drugo leto zapored. Ta dramatična sprememba v načinu opravljanja dela je predstavljala ogromne izzive za IT-strokovnjake, od katerih se mnogi še vedno prilagajajo novemu običaju. Delo na daljavo ostaja tudi po odpravi ukrepov za zajezitev pandemije, podjetja pa težijo k uvajanju oddaljenih ali hibridnih modelov dela, zato morajo preoblikovati tudi delovna mesta in delovne procese. Pogosto je to naloga oddelka IT, ki mora poleg tega, da skrbi za večino sistemov, aplikacij in podatkov, dostopnih na daljavo, poskrbeti še za ustrezno varnost povezav in naprav, kar pa je vse prej kot lahka naloga. Analitiki, ki preučujejo delo na daljavo, svarijo pred marsikatero pomanjkljivostjo in razpoko. V analitični hiši Forrester so preprosto ocenili, da se približno tretjina poskusov dela na daljavo dolgoročno ne bo obnesla, čeprav ne nujno zaradi tehnologije.

Pogosto je to naloga oddelka IT, ki mora poleg tega, da skrbi za večino sistemov, aplikacij in podatkov, dostopnih na daljavo, poskrbeti še za ustrezno varnost povezav in naprav.

Vse iz oblaka

Lažji prehod v popolnoma digitalni poslovni svet podjetjem (in zaposlenim) obljubljajo tehnologije v računalniškem oblaku. Medtem ko večina vodstev in zaposlenih prisega na preproste storitve iz oblaka, se IT-osebje ukvarja s pojmi, kot so zabojniki in infrastruktura brez strežnikov. Drži, da s selitvijo poslovanja v oblak/-e tudi oddelek IT pridobi bolj razvojno funkcijo ter večjo odgovornost. Sploh v primeru, ko med njegove naloge spada gradnja novih arhitektur in aplikacij, ki so odporne, elastične in agilne – torej take, ki podjetju omogočajo, da se odzove na hitre digitalne spremembe. Platforme, ki izvirajo iz oblaka, podjetjem omogočajo, da hitreje zaženejo stvari in posel. Na oblak prisegajo tudi razvijalci. Forresterjeva anketa kaže, da se je med letoma 2020 in 2021 povečala raba zabojnikov oziroma vsebnikov (s 33 odstotkov na 42) in programskih rešitev brez strežnika (s 26 odstotkov na 32). Letos pa naj bi »oblačne temelje« imela že blizu polovica podjetij.

Sestavljive aplikacije

Pandemija je povzročila večjo potrebo po agilnosti. V svojih prizadevanjih, da bi pospešila lastno sposobnost odzivanja na spremembe na trgu, številna podjetja sprejemajo nove pristope pri razvoju programske opreme. V modi so sestavljive aplikacije. Pri tem pristopu so aplikacije zgrajene iz številnih manjših neodvisnih gradnikov, ki jih je mogoče uporabiti v več aplikacijah. Sestavljive aplikacije olajšajo uporabo in ponovno uporabo programske kode ter pospešijo razvoj programskih rešitev in sprostijo vrednost podjetja. McKinsey ta trend imenuje kar »Programska oprema 2.0«, saj meni, da bodo te spremembe podjetjem zagotovile bolj intuitiven način prilagajanja obstoječe kode in avtomatizacije vsakdanjih programskih nalog.

Hiperavtomatizacija

Povsem digitalno poslovanje in delo na daljavo ustvarjata več ovir za sodelovanje porazdeljene delovne sile, kar lahko upočasni podjetja in ovira njihovo okretnost. Ta so se omenjene težave lotila s hiperavtomatizacijo. Številne IT-ekipe so že pred pandemijo in med njo sprejele avtomatizacijo kot del metodologije razvoja. Hiperavtomatizacija pa vse skupaj pelje na višjo raven, saj ne avtomatizira le IT-procesov v podjetju, ampak tudi dokumentne in poslovne procese. Vključuje namreč umetno inteligenco in odpravlja ročne postopke, kjer je le mogoče. Hiperavtomatizacija, pogosto v obliki programskih robotov (RPA), lahko prinese pomenljive spremembe poslovnih modelov. Družba McKinsey ocenjuje, da bi lahko kar polovico današnjih delovnih mest v naslednjih nekaj desetletjih avtomatizirali.

Umetna inteligenca in kreativnost

Umetna inteligenca v IT se ne bo ukvarjala le z avtomatizacijo in orkestracijo. Številni analitiki ji pripisujejo vse večjo vlogo tudi na področju ustvarjalnega dela. Lani je Južna Afrika postala prva država, ko je podelila patent rešitvi, ki jo je oblikoval sistem umetne inteligence. Tudi Gartner vključuje »generativno umetno inteligenco« na svoj seznam najboljših trendov za letošnje leto, saj pravi, da ima generativna umetna inteligenca potencial za ustvarjanje novih oblik kreativnih vsebin, kakršen je video, in pospeševanje ciklov raziskav ter razvoja na številnih področjih, od medicine do načrtovanja izdelkov.

Tehnologija za odločanje

Umetna inteligenca bo še naprej prisotna na področju, kjer je že postala standardno orodje – v analitiki. Podjetja se že vrsto let vse bolj zanašajo na algoritme za vpoglede, ki jim lahko pomagajo do boljših poslovnih odločitev. Gartner napoveduje tudi porast t. i. »odločevalske inteligence«, ki jo opredeljuje kot praktičen pristop za izboljšanje organizacijskega odločanja. Vsako odločitev modelira kot niz procesov, pri čemer uporablja inteligenco in analitiko za informiranje, učenje in izpopolnjevanje odločitev.

Medtem kot analitično podjetje IDC uporablja nekoliko drugačno terminologijo, tudi to vidi trend rasti uporabe tehnologije za poslovno odločanje. Že leta 2023 bo 60 odstotkov podjetij uporabljalo rešitve s področja poslovnega obveščanja, ki jim bodo skrajšale čas sprejemanja odločitev za 30 odstotkov in tako pripomogle k večji agilnosti ter odpornosti poslovanja. Umetna inteligenca za pomoč sprejemanju odločitev bo tudi sestavni del digitalnih delovnih mest in bo še dodatno spodbudila produktivnost zaposlenih.

Že leta 2023 bo 60 odstotkov podjetij uporabljalo rešitve s področja poslovnega obveščanja, ki jim bodo skrajšale čas sprejemanja odločitev za 30 odstotkov in tako pripomogle k večji agilnosti ter odpornosti poslovanja.

Arhitektura zaupanja

Pandemija koronavirusa podjetjem in njihovim IT-oddelkom vsekakor ni prizanesla, saj je med drugim povzročila tudi močno povečanje števila kibernetskih napadov. Podjetja in potrošniki so bolj kot kadarkoli prej zaskrbljeni za varovanje podatkov. Oddelki IT v podjetjih pospešeno uvajajo nove arhitekture zaupanja, zlasti t. i. arhitekturo brez zaupanja, ki zagotavlja rešitve za preverjanje identitete uporabnikov in naprav, ko se podatki pretakajo po omrežjih, vtičnikih API in aplikacijah.

Naraščajoče stopnje kibernetskih napadov skrbijo podjetja vseh velikosti, ki iščejo načine, kako se učinkovito obvarovati pred nevarnostmi digitalnega sveta. In ker varnostnih strokovnjakov primanjkuje po vsem svetu, podjetja, ki si to lahko privoščijo, najemajo storitve varnostno-operativnih centrov ali podobne storitve kibernetske varnosti na ključ.

Skrb za trajnost

Trajnost se dotika vseh vidikov sodobnega poslovanja, in ker je to vse bolj digitalno, tudi IT-okolja. Še lani je kazalnike s področja trajnosti uporabljala manj kot petina podjetij, do leta 2026 pa naj bi ta delež narasel kar na 60 odstotkov. Kako se lahko tehnologija bori proti večanju ogljičnega odtisa poslovanja? Že analitične rešitve lahko prispevajo nekajodstotne izboljšave, predvsem zaradi boljše rabe virov (predvsem elektrike) in boljših odločitev, za učinkovitost pa skrbi pretežno avtomatizacija. Sicer pa bodo podjetja s pospešeno selitvijo svojih IT-okolij v oblak vprašanja trajnosti svoje IT-infrastrukture elegantno prenesla na oblačne ponudnike in upravitelje podatkovnih centrov.

Pametna infrastruktura

Pametna infrastruktura, ki je v domeni držav, mest in velikih ponudnikov, seveda prav tako vpliva na poslovanje podjetij. Internet stvari, računalništvo na robu, omrežja 5G in podobne tehnologije so že pokazale, da lahko opolnomočijo pametna, povezana pristanišča, ceste in vlake, proizvodna okolja itd. Ne le poslovna okolja, tudi širše okolje okoli nas postaja čedalje bolj digitalno in pametno.

Povsem digitalno tudi utruja

Eden od velikih učinkov pandemije je, da je premaknila velik del življenj ljudi na splet. In nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Forrester napoveduje, da bo v prihodnjem letu približno 80 odstotkov potrošnikov svet videlo kot popolnoma digitalno okolje, okolje, v katerem delajo, komunicirajo, se družijo, nakupujejo, se zabavajo … V času pandemije je več kot polovica uporabnikov spleta odkrila in prevzela kakšno novo spletno dejavnost – na primer obisk vadbe ali verskega obreda na daljavo. Celo potrošniki, ki so v preteklosti veljali za digitalno zadržane, pričakujejo, da bodo nadaljevali spletno vedenje, ki so ga (p)osvojili v pandemiji.

Čeprav ta prehod v popolnoma digitalni svet prinaša veliko priložnosti za podjetja, prinaša tudi resnične stroške – digitalno utrujenost. IDC pravi, da bodo morala podjetja v naslednjih dveh letih najti načine za kompenzacijo le-te. Za preprečevanje digitalne utrujenosti se bo do leta 2023 60 odstotkov vodilnih organizacij trudilo ustvariti zaupanja vredne in nepozabne dejavnosti, po možnosti take, ki prek spleta poustvarjajo fizične izkušnje. Kot da nimajo oddelki IT na svojem hrbtu že dovolj bremen, se bodo morali boriti še proti digitalni utrujenost ….