Izdajalci

Glasbeni DRM je zgodovina. Sony BMG se je namreč v začetku letošnjega leta pridružil glasbenim založbam EMI, Universal Music Group in Warner Music Group pri distribuciji glasbe po internetu brez zaščite s sistemom za upravljanje digitalnih pravic. Ker "veliki štirje" po podatkih iz leta 2005 obvladujejo več kot 70 odstotkov svetovnega trga glasbe, je malo verjetno, da bi si katera izmed manjših založb še upala uporabiti DRM, saj se ga kupci izogibajo v velikem loku.

Uvodni odstavek je razveseljiv, zato je treba pojasniti, čemu tako negativno nastrojen naslov. Pravzaprav bom za to potreboval celoten preostanek članka, začeli pa bomo tam, kjer se je zares začela prodaja digitalne glasbe po internetu - na naslovu Infinite Loop 1 v Cupertinu. Tu domuje podjetje Apple, ki je 28. aprila 2003 odprlo trgovino iTunes Music Store, ki sicer prodaja različne vsebine, a se bom tokrat osredotočil na njeno molzno kravo - glasbo. Danes iTunes obvladuje 70 odstotkov trga spletne prodaje glasbe v digitalnem zapisu in je prodal več kot 4 milijarde skladb, med katerimi prevladuje glasba velikih štirih. V samo štirih letih je postal iTunes za Wal-Martom in Best Buyem tretja največja glasbena trgovina sploh (upoštevaje prodajo glasbe na ploščah) in je prehitel celo Amazon.com.

Številke zgovorno povedo, da so uporabniki nad storitvijo navdušeni, skeptičnim založnikom je Apple odprl nov kanal za prodajo glasbe, sam pa si še najbolj mane roke, saj poleg glasbe odlično prodaja tudi predvajalnike iPod. Zdi se, da je iTunes osrečil prav vse vpletene, a to bi bilo vendar prelepo, da bi bilo resnično. iPodi (in iPhone) namreč zaradi sistema za upravljanje digitalnih pravic FairPlay (DRM) edini zmorejo predvajati glasbo, kupljeno v iTunes, to pa uporabnike iTunesa sili, naj kupijo še iPod, če želijo glasbo poslušati na poti. In ne, za razliko od zmotnega prepričanja ljudskih množic "hekerji" (namerno uporabljam napačno besedo) niso vedno korak pred izdelovalci programske opreme, zato zaradi nenehnih posodobitev zaščite tako rekoč ni mogoče razbiti.

Na udaru se je tako znašel Apple, s katerim stranke poslujejo, in ne založniki, ki so pravzaprav zahtevali DRM, ki onemogoča nelegalno uporabo in širjenje glasbe, kupljene v iTunes. Nekatere države, med drugim Norveška, Nemčija, Nizozemska, Švedska in Danska, so pritiskale na Apple, naj vendarle omogoči uporabo iTunes tudi z drugimi predvajalniki, francoski parlament pa je celo sprejel tak zakon. V Franciji se je za Apple dobro končalo, saj je ustavni svet zakon razveljavil, a se pritisk na Apple ni polegel. Steve Jobs je zato čez nekaj mesecev objavil odprto pismo, ki ga danes po vsej verjetnosti presneto obžaluje.

V njem je odločno poudaril, da zaščito s sistemom za upravljanje digitalnih pravic zahtevajo veliki štirje in ne Apple, za nadaljnje sodelovanje pa je ponudil tri možnosti: nespremenjeno stanje, prodajo licenc FairPlay drugim ponudnikom glasbe in predvajalnikov ter odpravo DRM. Če bi obdržali status quo, bi uporabnike iTunesa še naprej omejili na iPode, uporabnike trgovine Zune na predvajalnike Zune ipd. Slabost druge možnosti je nezanesljivo zagotavljanje varnosti, saj bi bilo vpletenih več podjetij in bi bila večja možnost širjenja zaupnih podatkov o zaščiti. Edina sprejemljiva možnost je po Jobsovem mnenju torej odprava DRM, ki ne bi povečala piratstva, saj so veliki štirje leta 2006 prek iTunes in podobnih prodajaln prodali "le" 2 milijardi zaščitenih skladb, na ploščah, ki ne vsebujejo DRM, pa kar 20 milijard skladb, ki jih lahko uporabniki nemoteno razširjajo po internetu.

Založnikov ni toliko zmotilo, da je Jobs zgoraj omenjene evropske države napotil k njim, temveč da si je drznil predlagati tako noro idejo, kot je odprava DRM. Na Jobsovo pismo so se odzvali tudi v združenju RIAA, ki je izrazilo celo željo po povečanju uporabe DRM, predstavnik založbe Warner pa je predlog označil za "popoln nesmisel". Zanimivo, saj se je večjemu delu javnosti zamisel zdela dobra, za presenečenje pa je poskrbel angleški založnik EMI, ki je za New York Times povedal, da že razmišljajo o odpravi DRM. In čez dobre tri meseca se je začelo - Apple je z junijem 2007 začel ponujati skladbe založbe EMI v dveh različicah: običajni in brez DRM, ki je bila 30 centov dražja (danes stane enako), a je imela tudi dvakrat višjo bitno hitrost (256 kb/s). Zdelo se je, da bo Steve Jobs drugim trem založnikom po znanem receptu s poskusnim zajčkom (EMI) dokazal, da se prodaja nezaščitene glasbe splača, takoj zatem pa se bodo zanjo odločili še sami. A tako se je res samo zdelo.

Sredi maja je v igro stopil že odpisani prodajalec glasbenih plošč Amazon.com, ki ga je iTunes po številu prodanih skladb gladko prehitel. Napovedal je prodajalno glasbe tudi v zapisu MP3, ki bo samo nezaščitena, zato je od večjih založb svojo ponudbo najprej obljubil zgolj londonski EMI. Še preden je konec septembra storitev postala javno dostopna, ji je vso svojo glasbo v nezaščiteni obliki ponudl tudi Universal Music Group, pa ne le Amazonu, temveč tudi prodajalnam Rhapsody, Wal-Mart, PureTracks (ste sploh že slišali zanjo?), Best Buy in drugim. A med njimi boste zaman iskali iTunes, največjo prodajalno digitalne glasbe na svetu. Konec leta je nezaščiteno glasbo v digitalnem zapisu obljubil Warner Music Group (pred meseci se mu je zamisel zdela "popoln nesmisel"), dva tedna pozneje še Sony BMG in nobeden od njiju je ne prodaja prek iTunes, pač pa v Amazon.com, ki je postala prva prodajalna nezaščitene glasbe v digitalnem zapisu s katalogom vseh štirih velikih založnikov.

Steve Jobs je tako postal tragični junak odprave zaščite pred kopiranjem glasbe, saj je založnike sam pozval k opustitvi po njegovem mnenju nesmiselne zaščite, oni pa so mu večinoma obrnili hrbet. Veliki trije (EMI je izjema) so mu očitek najprej zamerili, potem so spoznali, da je predlog pravzaprav dober, nazadnje pa so ga udejanjili. A ne v Applovi storitvi, temveč pri konkurenčni.

Verjamem, da so Steve Jobs in ekipa neizprosni pogajalci in da založniki pri Amazon.com morda uživajo v boljših pogojih. A za vedno bo ostalo zapisano, da je bila iTunes Music Store prva uspešna spletna prodajalna glasbe v digitalnem zapisu. In ker so užaljeni založniki namesto zahvale za zgrajeno novo pot do kupcev Applu raje zasadili nož v hrbet, se ne bi čudil, če bi se bistri Steve Jobs domislil kakšnih povračilnih ukrepov.

Zdelo se je, da bo Steve Jobs drugim trem založnikom po znanem receptu s poskusnim zajčkom dokazal, da se prodaja nezaščitene glasbe splača, takoj zatem pa se bodo zanjo odločili še sami.