Izvrsten posladek

Hiter tempo, s katerim Googlov sistem Android sledi konkurenci, predvsem Applovemu iOS 4, je prinesel novo različico, ki je kljub majhni pridobitvi v številčni oznaki prinesla precej pomembnih novosti.

Uroš Mesojedec

Maja je Google na konferenci I/O predstavil svežo različico Androida, 2.2, ki je glede na uveljavljeno shemo abecednega poimenovanja po sladicah znan tudi kot zmrznjeni jogurt ali "FroYo". Prejšnji, "Eclair", je bil številčno označen z 2.1, zato na prvi pogled ne kaže na kakšno revolucijo, a so spremembe v FroYo predvsem skrite pod pokrovom in prinašajo kopico izboljšav, ki se kažejo tako v hitrejšem delovanju kot v inovativni funkcionalnosti, ki jo težko najdemo kje drugje. Lahko rečemo, da je v različici 2.2 Android prvič v določenih zmožnostih pred vso aktualno konkurenco. Pa pojdimo po vrsti.

Pod pokrovom

Večina uporabnikov naprav z Androidom nestrpno pričakuje nadgradnjo zaradi skrite, a še kako opazne posodobitve - FroYo je končno prinesel podporo pravočasnemu prevajanju (JIT), kar v najboljših primerih pospeši izvajanje kode do 5×! Pospeški so najbolj opazni pri programih, ki veliko uporabljajo storitve CPU, vendar se večja odzivnost čuti skozi ves sistem. Najboljše pri vsem je, da je JIT nezahteven, kar zadeva sistemska sredstva, to pa pomeni, da svoje delo opravi hitro in ne trati preveč pomnilnika.

K odzivnosti znatno pripomore tudi precej boljše vračanje pomnilnika. Čeprav so avtorji Androida vedno trdili, da različni upravniki programov, s katerimi bi lahko predčasno "ubili" določeno aplikacijo in sprostili pomnilnik, ki ga zaseda, niso potrebni, se je v praksi izkazalo, da zna njihova uporaba precej oživiti upočasnjeni sistem, še posebej, če radi hkrati poganjamo številne aplikacije. Novo, posodobljeno jedro sistema omogoča znatno boljše vračanje pomnilnika in hitrejše preklapljanje programov, to pa izdatno pomaga pri udobni rabi naprave. Če imamo sodobno napravo z nekaj več pomnilnika, različnih upravnikov programov praktično ne potrebujemo več.

Do različice 2.2 je imel zgolj Google možnost potiskanja obvestil na napravo, to pa so izkoriščale njegove aplikacij, kot sta Talk in GMail. Zdaj je potiskanje sporočil na voljo vsem prek novega programskega vmesnika "Cloud to Device". Vsaka v podatkovno omrežje povezana naprava z Androidom vzdržuje poseben kanal za potisna obvestila. S prijavo naše aplikacije na to storitev lahko prek Googlovih strežnikov potisno obveščamo naročene naprave o poljubnih dogodkih. Izvrstna demonstracija novosti je dodatek za brskalnik Chrome, ki skupaj z aplikacijo za Android "Chrome to Phone" omogoča takojšnje usklajevanje namizja in mobilne naprave. Na primer, da si ogledujemo zanimivo spletno stran, ki je nimamo časa prebrati do konca, le kliknemo ikono in spletni naslov se odpre v mobilnem brskalniku Androida, ki ga lahko uporabimo na poti. Potisna arhitektura je odprta in jo je mogoče uporabiti na najrazličnejše načine; to bo gotovo priljubljena možnost novih aplikacij. Ne pozabimo, da tak način tudi znatno izboljša čas trajanja baterije, saj aplikacijam ni več treba v rednih časovnih intervalih vzpostavljati lastne podatkovne povezave.

Tudi brskalnik je doživel občutno prenovo, saj za izvajanje kode v javascriptu zdaj uporablja enak pogon V8, ki je že proslavil namizni Chrome. Rezultati so izvrstni in brskalnik v FroYo je najhitrejši med preostalo mobilno konkurenco, tudi s Safarijem v iOS 4. V novi različici je brskalnik tudi nared za najrazličnejše vsadke, to pa omogoča uporabo dodatka flash; več o tem v nadaljevanju.

FroYo se je dotaknil še ene boleče točke Androida - programe je zdaj mogoče nameščati tudi na dodatni pomnilnik, tipično kartico SD, kjer je prostora neprimerno več od znatno omejenega notranjega pomnilnika. Zaradi narave nosilca pa na kartico ni mogoče postaviti kar vsake aplikacije, saj je ta lahko občasno nedostopna (npr. če se povežemo z osebnim računalnikom). Programerji morajo tako svoje aplikacije na novo označiti in ustrezno pripraviti, da bodo nared tudi za namestitev na kartico SD. Ob tem zna žal še vedno zmanjkati prostora na notranjem razdelku za podatke (data partition), kamor večina programov shranjuje lastne nastavitve, precej prostora pa tam potrebuje tudi sam Android (predpomnjenje). Novost je tako dobrodošla, resnično pa bo uporabna šele z novim rodom aplikacij, ki se bodo zavedale te novosti in jo izkoriščale.

Novi rod programov bo lahko izkoristil še eno dobrodošlo novost: shranjevanje podatkov v oblak. Pri menjavi naprave je namreč pogosto zamudno znova nastavljati vse sistemske in aplikacijske nastavitve. Resda je za to mogoče naložiti dodatne programe, vendar ti zahtevajo neomejen dostop (root), ta pa večini uporabnikov ni na voljo. Aplikacije zdaj lahko usklajujejo svoje nastavitve z Googlovim računom in v prihodnje zna biti menjava naprave povsem neboleča izkušnja, kot je že od Androidovih začetkov odpravljena skrb za dodatno shranjevanje stikov ali na primer koledarja.

V zvezi z usklajevanjem je FroYo naredil velik korak naprej tudi s podporo poslovnim funkcijam, predvsem pri usklajevanju s sistemi Exchange in Google Apps Premier. Android 2.2 lahko zahteva prijavljanje z geslom ali številsko kodo (PIN), ki jo lahko zahtevamo s strežnika. Ta seveda omogoča tudi zaklepanje in brisanje naprave na daljavo. Omogočeno je usklajevanje s koledarji strežnika Exchange, priklop nanj pa je precej lažji: če smo uporabniki Exchange 2007 ali novejšega, potrebujemo le uporabniško ime in geslo. Hkrati aplikacija Email zdaj podpira brskanje po globalnem seznamu stikov.

FroYo podpira rabo naprave kot prenosne pristopne točke za podatkovna omrežja, na katero se lahko prek WiFi priklopi do osem dodatnih naprav. Tako lahko, denimo, delimo obstoječo povezavo 3G s katerokoli napravo, ki pozna vmesnik WiFi. Telefon imamo preprosto v žepu, prenosnik pa na sestanku deluje prek Wifi. Namizni ali prenosni sistemi z Okni ali Linuxom lahko izkoriščajo podatkovno povezavo naprave z Androidom 2.2 tudi prek kabla USB. Ta tako imenovani "teethering" pa bo v praksi odvisen od posamezne naprave in dobre volje operaterja, ki zna vplivati na dejansko nameščeno programsko opremo.

Že na voljo

Android 2.2 so nedavno prek brezžične nadgradnje dobili lastniki HTC Desire, če se potrudijo z iskanjem po spletu, pa si ga lahko namestijo tudi lastniki Samsung Galaxy S.

Novosti navzven

Android 2.2 je prenovil temeljni program, zaganjalnik (launcher), ki pa ga različni izdelovalci naprav najraje nadomestijo s katerim od lastnih "zvarkov" (HTC SenseUI, Samsung TouchWiz, Motorola Motoblur), precej alternativ pa je na voljo tudi na tržnici programov. Kakorkoli že, novi zaganjalnik je všečen, prinaša pet zaslonov, ki jih lahko napolnimo z ikonami in pripomočki. Na dnu je poleg gumba za priklic seznama programov zdaj trajno na voljo gumb za klice levo in gumb za brskalnik desno. Gumb za klice odpre seznam stikov ali izbirnik številke, odvisno od položaja, kjer smo aplikacijo zadnjič zapustili. V časih, ko vse več naprav nima več posebnega gumba za klic, je dodatni gumb dobrodošel. Brskalnik je gotovo med najbolj uporabljenimi programi, zato tudi bližnjica zanj ni odveč. Ob tem imamo spodaj še vizualno indikacijo, na katerem od petih zaslonov smo, v obliki pik, ki so hkrati tudi gumb za pomik en zaslon levo ali desno. FroYo je v osnovni nabor pripomočkov dodal tudi zaslonsko pomoč, ki daje nekaj najpomembnejših nasvetov novim uporabnikom.

Dolgo pričakovano izboljšavo je doživela tudi Tržnica (Android Market), kjer je končno mogoče z enim gumbom opraviti nadgradnjo vseh posodobljenih aplikacij. Še več, izbranim aplikacijam lahko dovolimo samodejno posodabljanje, ki bo potekalo v ozadju, sicer z obveščanjem, a le dokler se ne spremenijo privilegiji, ki jih aplikacija zahteva. Takrat bo potrebna nova potrditev.

Posodobljena je tudi privlačna Galerija, ki nam prikazuje shranjene slike in se zna usklajevati z albumi v spletni Picasi. Mimogrede, videz in občutek pri delu z galerijo slik naj bi bila vzorec korenite prenove uporabniškega vmesnika, ki ga bo prinesel Android 3.0 in naj bi znatno zmanjšal željo ponudnikov strojne opreme, da pripravljajo lastne preobleke. V prenovljeni galeriji lahko zdaj s kretnjo povečevanja hitro pregledamo slike v albumu, ne da bi ga odprli.

Popravljena je tudi aplikacija, ki krmili kamero. Nadzor vseh parametrov fotografiranja je na voljo prek gumbov na živem predogledu. Na dovolj zmogljivih napravah je zdaj podprto snemanje videa v visoki ločljivosti 720 p, hkrati pa lahko z gumbom hitro prilagodimo ločljivost sporočilom MMS ali hitri objavi na YouTube. Omogočena je raba dodatne osvetlitve tudi za snemanje videa.

Prenovljena je tudi zaslonska tipkovnica, ki zdaj omogoča hkratno podporo več jezikom. S kretnjo listanja na preslednici hitro preklopimo razporeditev tipk in slovar predlaganih besed. Žal nabor podprtih jezikov v osnovni različici Androida 2.2 še ne zajema slovenščine, jo pa lahko dodajo ponudniki strojne opreme ali operaterji.

Dom Androida je zaganjalnik, ki ponuja nekaj lepotnih popravkov in nov pripomoček za pomoč.

FroYo ponuja deljenje podatkovne povezave (tethering) prek povezave WiFi ali kabla USB.

Flash

Kot že omenjeno, brskalnik zdaj omogoča uporabo vsadkov. To je novost v FroYo, namenjena predvsem podjetju Adobe in njihovemu vsadku Flash. Ta ni sestavni del Androida, vendar ga za FroYo lahko prenesemo s Tržnice, čeprav še ni povsem nared (trenutno je objavljena tretja preizkusna različica verzije 10.1). Resnici na ljubo je veliko spletišč zaradi Applovega zavračanja flasha že pripravilo nadomestne rešitve pri prikazu videa in nekaterih drugih vsebin, ki so še nedavno temeljile zgolj na tej tehnologiji. No, Android 2.2 je končno razkril, kaj Adobe lahko stori na področju mobilnih naprav, kjer je bil skoraj izrinjen. Brskalnik po novem ponuja nastavitev, s katero se lahko odločimo, ali bomo vsadke podpirali vedno, nikoli ali na zahtevo. Zadnja možnost je nekako najboljša, saj se v tem primeru flash (ali morebitni drugi vsadki) na spletni strani aktivirajo šele, ko izberemo njim pripadajočo površino. A če jih je na strani več, se bodo z aktivacijo enega začeli nalagati vsi.

Flash deluje dobro in ogled na primer vstavljenega posnetka z YouTube je privlačna možnost, saj si ga lahko ogledamo v kontekstu same strani in ni več nadležnega skakanja v posebno aplikacijo. Po drugi strani je flash na mobilnih napravah z zasloni na dotik nekakšen tujek, saj je bil izdelan za naprave, ki jih krmilimo z miško in kjer ima lebdenje kazalca nad posameznimi elementi posebno vlogo. Adobe se sicer trudi in je pripravil celo posebno spletišče (m.flash.com) in aplikacijo za Android, ki nas nemudoma postavi nanj, kjer razkazujejo najzanimivejše rabe (mobilnega) flasha v spletu. Po drugi strani bodo mobilne naprave še kar nekaj časa prostorsko in zmogljivostno omejene in razkošje flasha le redko potrebujejo, še posebej za ceno izčrpavanja baterije. FroYo je svoje pripravil, zdaj pa bodo svoje povedali še Adobe in seveda uporabniki.

Za konec

FroYo je navzven drobna, pod pokrovom pa impresivna nadgradnja, ki poveča zmogljivosti na obstoječih strojni opremi in odpira pot do še veliko boljših uporabniških aplikacij prihodnosti, ki bodo lahko izkoriščale potisno obveščanje ali shranjevanje nastavitev v oblak in ne bodo imele težav z nameščanjem na precej bolj prostorne kartice SD.

Opisane novosti Androida 2.2 ravno v tem času počasi prihajajo na sodobne mobilne naprave. Žal smo uporabniki še vedno precej odvisni od dobre volje izdelovalca strojne opreme in mobilnega operaterja, ki lahko sistem pred samodejno nadgradnjo še zelo predelata ali ga celo ne podpreta. V tem primeru nam ne preostane drugega, kot da zlomimo zaščito in namestimo katero od alternativnih različic (npr. CyanogenMod), ki kar prehitevajo druga drugo v podprtih zmogljivostih in so že kar nekaj časa zgrajene na podlagi odprte kode Androida 2.2.

V Mountain Viewu se medtem že kuha Android 3.0, ki naj bi še nekoliko zmanjšal odvisnost uporabnikov od dobre volje drugih vpletenih strani, a že zdaj se govori, da bodo njegove strojne zahteve precej višje. No, o njem bomo gotovo napisali kaj več ob drugi priložnosti.