Izzivi vmesnika

Spremembe pri rabi informacijskih tehnologij so gnane predvsem z vse bolj razširjeno povezljivostjo v globalno računalniško omrežje. Žične in predvsem brezžične povezave prodirajo vse globlje in vse bolj in bolj vplivajo na naš vsakdan.

Nič kaj posebej ni treba loščiti kristalne krogle, da bi ugotovili, kako je le še vprašanje časa, kdaj bomo povezavo v omrežje jemali za nekaj samoumevnega, kar bomo pogrešali le še na najodročnejših koncih sveta. Tako tudi ne preseneča, da predvsem mobilne naprave različnih velikostnih razredov prevzemajo primat v tržnih deležih prodanih osebnih računalnikov. Starim znancem, kot sta prenosnik in pametni telefon, se pridružujejo novi razredi naprav, miniaturni prenosniki, elektronski bralniki, internetne tablice ... prav tako je podatkovna povezljivost vse bolj prisotna v sodobnih elektronskih napravah, ki so lahko tudi vgrajene v večje sisteme, kot so avtomobili in letala, tipičen primer so novi navigacijski sistemi, ki zahtevajo dokaj redno mero svežih podatkov iz omrežja.

Z vse večjim prodorom mobilnih naprav prodira tudi oblak, saj je omrežna povezljivost omogočila prenos shrambe podatkov, pa tudi izvajanje njihove obdelave, nekam na osrednje lokacije, naši osebni elektronski pomočniki pa so bolj ali manj le še (pametni) terminali do podatkovnih središč ponudnikov najrazličnejših storitev. Vsi ti trendi pa zahtevajo številne inovacije. Samo miniaturizacijo naprav in redno povečevanje zmogljivosti v eksponenčnem tempu nam že nekaj desetletij zagotavlja Moorov zakon in nas tudi v prihodnje ne sme skrbeti kaj preveč. Tudi zanesljivost osrednjih podatkovnih središč se po pričakovanih otroških boleznih dviguje do stopnje, ki jo le redki lahko vzdržujejo sami z lastno infrastrukturo. Področje, ki kar kriči po svežem in inovativnem pristopu, pa so uporabniški vmesniki.

Navkljub številnim poizkusom v preteklosti je stanje pri rabi nekoliko bolj univerzalnih elektronskih naprav še vedno dediščina osemdesetih let minulega stoletja, katere vrhunec so okna, ikone in miška. Po svoje je neverjetno, kako se je v tem času povečala zmogljivost naprav, ki jih imamo na namizju ali nosimo s seboj, in kako malo se je v resnici spremenil način, kako te naprave uporabljamo. Obljubljenih prebojev ni niti pri visoko letečih ciljih, kot je umetna inteligenca, niti pri nekoliko bolj raziskanih, a v praksi še vedno skoraj neuporabnih prepoznavanj rokopisa, govora ali, denimo, pri računalniškem vidu. Vendar se zdi, da smo tokrat res pred dokončnim prebojem skoraj vseh naštetih tehnologij, ki se jim hitro bližajo še nekatere nove, še včeraj zgolj v domeni znanstvene fantastike, kot je npr. upravljanje naprav z mislimi.

Tudi tu je vzrok konvergenca omrežja, mobilnih naprav in zmogljivih podatkovnih središč, ki končno ponujajo vse potrebno, da lahko tudi najbolj zapletene obdelave podatkov izkoriščamo praktično kjerkoli in kadarkoli. Ena od zelo zanimivih izboljšav pri rabi mobilnih naprav je prinesla zadnja osvežitev sistema Android. Skoraj neopazno se je na navidezni tipkovnici, ki omogoča vnos besedila z dotiki zaslona, pojavila namenska tipka za prepoznavanje govora. S tem so popolnoma vsi vnosi v vseh programih pridobili novo zmožnost, ki pa mobilno napravo izkorišča le za snemanje zvoka in prenos stisnjenega posnetka v podatkovno središče v oblaku. Prepoznavanje je sicer omejeno na angleščino in ne deluje ravno čudežno, a resnični preboj je pristop do problema. Mobilna naprava bo z izboljšavami postopkov prepoznave govora v podatkovnih središčih samodejno pridobivala boljšo tehnologijo, ne da bi jo bilo treba kakorkoli programsko ali strojno nadgraditi!

Govor bo z nadaljnjo miniaturizacijo vsekakor zelo pomemben element upravljanja naprav, a problem prepoznavanja narečij in številnih jezikov sveta je zelo velik in ne bo kmalu rešen, če sploh kdaj. Ne glede na povsem opravičene težnje tudi manjših kultur po ohranitvi lastnega jezika, je še en učinek omrežja, ki je očiten predvsem pri mladih, tudi amerikanizacija izražanja. To bo angleščino, če se bo nadaljevalo s tem tempom, ki se še pospešuje, pripeljalo do temeljnega jezika za upravljanje sodobnih naprav. No, če bo ostalo le pri upravljanju, to še ne bo tako hudo. Morda so rešitev za deželice, kot je Slovenija, miselni vmesniki, ki bi morali biti precej bolj neodvisni od maternega jezika uporabnika.

Veliko inovacij bi morala prinesti tudi znova obujena ideja tabličnega računalnika. V svojem znanem slogu je vizijo najbolj priljubljenega osebnega računalnika v obliki tablice že večkrat napovedoval Microsoft, a s svojim pristopom k problemu, še vedno trdno zasidranem na namizju, preprosto ni mogel uspeti in se mu nič drugače ne obeta tudi pri znova pogreti ideji. Svež pristop, ki ga bo gotovo prinesla Applova naprava in ji bo sledila celotna industrija, ob jasnem trendu zlivanja z omrežjem, preprosto zahteva korenito spremenjen uporabniški vmesnik, ki se ne bo ustavil le pri novih načinih vnosa, temveč bo v temeljih pretresel vse uveljavljene paradigme uporabniških vmesnikov izpred tridesetih let, ki jim je rok trajanja že zdavnaj potekel. Trg zahteva preprostejše rešitve, ki jih sama tehnologija že dolgo omogoča. Najbolj očiten zgled so seveda datotečni sistemi, ki z mapami, datotečnimi tipi in eksplicitno zahtevo po shranjevanju opravljenega dela trmasto vztrajajo pri preživetih pristopih, ki jih je zahtevala danes že pozabljena disketa. Programska oprema, ki teče v oblaku, je s temi nesmisli že opravila, končno pa je napočil čas, da se datoteke in mape enkrat za vselej skrijejo nekam v ozadje, skupaj z gonilniki naprav in storitvami operacijskega sistema, ne pa da spravljajo v obup nove in manj izkušene uporabnike.

Za drugačno, preprostejšo, a še bolj učinkovito rabo izjemnih elektronski naprav, ki jih danes lahko spravimo že v vsak žep, je bilo torej potrebno globalno računalniško omrežje in z njim povezan zaton velikana, ki mu je z monopolom na namizju uspelo držati v šahu skoraj celotno konkurenco. Obrisi prihodnosti so jasni in inovacije neizbežne. Žal pa se hudič znova skriva v podrobnostih, kot je npr. enostaven in ne-oderuški dostop do podatkovne povezljivosti, tudi ko smo v tujini. Žal bomo spet nemočno spremljali, kako bodo najbolj zanimive inovacije uspevale na plodnih tleh jezikovno, politično in podatkovno enotnih Združenih držav, združena Evropa pa bo združena le na papirju, veliko premalo pa pri ključnih tehnologijah prihodnosti. Bodimo povsem iskreni: vsenavzoča podatkovna povezljivost je za konkurenčnost tehnologij in uspešnost gospodarstev veliko preveč pomembna, da bi bila lahko prepuščena zasebnim, državnim ali multinacionalnim telekomunikacijskim podjetjem, katerih vodila nikoli niso najprej v skladu z javnim dobrim in napredkom.

Vseprisotna podatkovna povezljivost je za uspešnost gospodarstev veliko preveč pomembna, da bi bila lahko prepuščena telekomunikacijskim podjetjem.