Jabolčni dotik

Apple je podjetje, ki izdeluje in živi pretežno od telefona iPhone, občasno pa vendarle še izdelajo tudi kak računalnik. Tako smo preizkusili najnovejšo stvaritev iz tega področja – novi MacBook Pro.

Sledna ploščica je po velikosti in delovanju razred zase.

Apple je načeloma računalniško podjetje, a mu v zadnjih letih levji delež prometa in profitov prinese iPhone – okoli dve tretjini. V zadnjem letu so bile po profitu na drugem mestu storitve (tu štejejo razne oblačne storitve, licence, Apple Pay itd.), računalniki so bili na tretjem mestu, tik pred tablicami iPad. V zadnjem letu so v Applu prodali 4,25 milijona računalnikov, to je okoli 500.000 manj kot leto prej.

Še zgovornejši je odnos Appla do svojega računalniškega oddelka. V spletu se najde kar nekaj strani, kjer si lahko ogledamo priporočila glede nakupov njihovih naprav. Pri računalnikih je slika nekoliko črnogleda – namiznega računalnika iMac niso posodobili že več kot leto dni, majhnega Mac Minija že več kot dve leti, najzmogljivejšega Mac Pro pa že več kot tri leta.

Da ima prenosnik le štiri vmesnike USB-C, je v tem trenutku kar velika omejitev, četudi so dejansko zmogljivi in prilagodljivi.

Tudi pri prenosnikih imamo vedno manjšo izbiro, vsaj če si želimo kolikor toliko novo strojno opremo (novejše Intelove procesorje, novejše pogone SSD in podobno). Novi MacBook Pro tako predstavlja potešitev želja dosedanjih Applovih uporabnikov, ki so kar dolgo čakali na novi prenosnik. Se je pa tudi spet nabralo nekaj več pritiska, da predstavijo kaj novega in zanimivega – vgradnja »le« novejše generacije procesorjev in rahlo stanjšanje ohišij bi hitro razočaralo investitorje in potegnilo za seboj val kritik, češ da v Applu ne vedo, kaj bi res počeli.

Z novim MacBook Projem morajo tako potešiti želje zahtevnejših uporabnikov, ki jim je bolj kot prenosljivost lažjih modelov pomembna zmogljivost in uporabnost. Hkrati gre za prenosnik, ki naj bi pokazal, da računalnike še vedno jemljejo povsem resno. Nismo pa povsem prepričani, da jim je to tudi uspelo.

Prvi stik

Prvi stik z novim prenosnikom prepriča (kot že nekaj let) zaradi kakovosti izdelave. Gre za enega najprepričljivejših prenosnikov na trgu, za kar je krivo odlično aluminijasto ohišje. Petnajstpalčni model tehta 1,8 kilograma. To je glede na velikost, strojno opremo in uporabljene materiale dovolj lahko. Impresivnejša je debelina, saj prenosnik meri le 1,55 centimetra.

Zaslon je res odličen, ločljivosti impresivnih 2880 × 1800 pik, v uporabi je matrika IPS, ki poskrbi za dobre vidne kote, odlična je tudi reprodukcija barv. Na vsaki strani tipkovnice so reže za zvočnike (ti so sicer vgrajeni malenkost nižje v ohišju), tudi zvok je glede na tankost ohišja zelo dober.

Manj smo bili navdušeni nad tipkovnico, kar pa je zelo subjektivno mnenje. Ponuja zelo dobro povratno informacijo, a hod tipk je res kratek in seveda so tipke vse povsem ravne. Tisti, ki so vajeni dosedanjih Applovih tipkovnic, se bodo temu takoj privadili, sami bi si želeli kak milimeter več hoda.

Drsniki v različnih programih se še najbolje podajo traku.

Pri navadnem delu imamo na voljo funkcije, ki so jih prej imele samostojne tipke, denimo za glasnost in svetlost zaslona.

Ob pritisku na fizično tipko Fn dobimo vrsto klasičnih funkcijskih tipk.

Med privlačnejšimi možnostmi je izbira emotikonov v programih za elektronsko pošto in trenutno sporočanje.

Povsem druga pesem je sledna plošča. Gre za najboljšo sledno ploščo, kar smo jih doslej uporabljali. Je prav impozantno velika, po površini se lahko primerja s samostojno ploščico, ki jo v Applu prodajajo za uporabo z namiznimi računalniki (namesto miške). Zelo je natančna, prepoznavanje kretenj deluje brez napak. Kjerkoli na ploščici lahko kliknemo z odločnejšim pritiskom, zanimivo, da se ploščica pri tem dejansko ne premakne, klik je izveden z majhnim motorčkom, ki s tresljaji simulira premik ploščice. Zadeva je odlično narejena in moramo priznati, da tega res ne bi opazili. Ploščica zazna tudi stopnjo pritiska, a to trenutno izkorišča bolj malo programov.

S tem pridemo do ene večjih novosti, tako imenovanega »Touch Bara«. Gre za tanek, ozek zaslon OLED, občutljiv za dotik, postavljen tik nad tipkovnico. Tam, kjer bi sicer našli funkcijske tipke (F1, F2, itd.). Zaslon lahko prikazuje različne menuje, ikone, drsnike, odvisno pač od programa. Trenutno ga podpirajo predvsem Applovi vgrajeni programi. Z njim lahko v programu za elektronsko pošto ali trenutno sporočanje hitro poiščemo kak emotikon, v programu Photos lahko z drsniki nadziramo lastnosti fotografije (recimo osvetlitev, barvitost itd.), med navadno uporabo računalnika pa nadziramo svetlost zaslona, glasnost in podobno.

Naš čas s testnim prenosnikom je bil sicer zelo kratek, a si kljub temu ne predstavljamo, da bi ta dodatni vmesnik dejansko uporabljali. Največja ovira je to, da moramo za njegovo uporabo odmakniti pogled z zaslona dol skoraj do tipkovnice, obenem pa prste, ki bi sicer počivali bodisi na tipkovnici bodisi na sledni ploščici ali miški, premakniti navzgor. Večino tega, kar bi upravljali na tem zaslonu, lahko lažje in hitreje upravljamo na navadnem zaslonu, sploh če vzamemo v račun še res odlično in veliko sledno ploščico z nemalo podprtimi kretnjami. Seveda je težko napovedati, kako se bo to prijelo, a po našem mnenju bo zadevo vzljubilo le malo uporabnikov. Seveda pa je za pričakovati, da se je bo vseeno lotila tudi Okenska/PC konkurenca.

Vgrajena strojna oprema je dobro izbrana, žal pa imamo tudi zelo malo možnosti nadgradenj in alternativnih sestav. V petnajstpalčnem modelu dobimo enega izmed treh Intelovih procesorjev Core i7, ki gredo od 3,5 GHz (model 6700HQ) do 3,8 GHz (6920HQ), v vseh treh primerih gre za procesorje predzadnje družine Skylake (najnovejša je Kaby Lake). Za prenosnik, ki je namenjen »Pro«fesionalcem, je to vsekakor nenavadno. Pomnilnika dobimo 16 GB, nič več, nič manj (pri manjšem, trinajstpalčnem modelu lahko izbiramo med 8 in 16 GB), kar tudi ni ravno veliko, če bi radi na prenosniku uporabljali kaj zelo resnega, npr. video urejevalnik. Pri večjem modelu skrbita za grafiko Intelova HD 530 in AMDjev Radeon Pro 450 (ali 460), seveda glede na potrebe. Manjši modeli pa uporabljajo Intelovo Iris 540 ali 550. Pri pogonih imamo več izbire, v vsakem primeru gre za SSD na vodilu PCIe, velikosti gredo od 256 GB do 2 TB.

Strojna zmogljivost je torej dobra, a nam hkrati ne ponuja ravno veliko različnih možnosti. Konkurenti namreč ponujajo prenosnike tudi z 32 ali celo 64 GB pomnilnika. Pa tudi če ne, imamo tam pogosto možnost sami naknadno dograditi oziroma zamenjati pomnilnik. Enako velja za pogon, kjer pri poslovnih prenosnikih pogosto najdemo možnost vgraditve še kakega dodatnega pogona SSD, tudi na kartici m.2. So pa zaradi želje po tanjšem ohišju vgradili akumulator srednjega zmogljivostnega razreda. Zaradi procesorja, ki je ob nizkih zahtevah res nadvse varčen, lahko v teoriji pričakujemo tudi do deset ur delovanja, a se v praksi (pri nekoliko intenzivnejšem delu) to hitro zniža na nekje od pet do šest ur. Kljub temu spodobno, torej.

Zadnja posebnost pa so vmesniki. V Applu so v želji po poenostavljanju storili naslednji korak in v prenosnik vgradili le štiri vmesnike Thunderbolt s priklopom USB-C. To pomeni, da bomo za praktično vse naprave, ki jih imamo trenutno v lasti, potrebovali adapter ali nov kabel. Še najlaže bo kupiti par adapterjev, ki nam klasični USB spremenijo v USB-C. S tem bomo lahko naprej uporabljali vse dosedanje kable, ki se priključujejo na USB. Tu štejemo zunanje diske, ključke USB, telefone itd. Dalje si lahko omislimo kabel Lightning na USB-C, ta bo skrbel za morebiten priklop novejših naprav iPhone in iPad. Na voljo so tudi adapterji za izvoz videa, celo taki, ki nam hkrati ponudijo izvoz prek HDMI, VGA, DisplayPort in DVI. Na voljo so tudi adapterji, ki nam dodajo klasični omrežni vmesnik, enako velja za prejšnje Applove vmesnike Thunderbolt in Thundebolt 2. Še to – s tem prenosnikom je Apple dokončno ubil nekoč revolucionaren magnetni priklop kabla za napajanje, ti. Magsafe. Zakaj, vedo le oni sami. Morda.

Velika prednost novih vmesnikov je pač njihova prilagodljivost, a predstavljamo si, da bo trajalo kar nekaj let, preden bodo izdelovalci zunanjih izdelkov ponujali tudi priklop prek USB-C. Se pa ti štirje vmesniki uporabljajo tudi za polnjenje prenosnika, na elektriko ga lahko priklopimo prek kateregakoli izmed teh štirih vmesnikov. Omeniti velja, da je edini dodatni vmesnik klasični izhod za slušalke. Seveda so vgrajene tudi vse brezžične tehnologije po najnovejših standardih. Pogrešali smo tudi režo za kartice (micro)SD, kar uporabljajo predvsem fotografi.

Zadnje, kar moramo omeniti, je cena prenosnika. Applovi računalniki niso bili nikoli poceni, tu pa so cene še malo zvišali. Preizkušeni model stane namreč 2869 evrov. Najcenejši model, trinajstpalčnik s procesorjem i5, 8 GB pomnilnika, pogonom SSD velikosti 256 GB in brez opisanega Touch Bara stane 1789 evrov. Po našem mnenju res odločno preveč, sploh v Sloveniji.

Apple MacBook Pro

Prodaja: www.epl.si

Cena: 2869 EUR (15-palčni model, i7 procesor, 256 GB SSD, touch bar).

Za: Velikost in teža, kakovost ohišja, odlična sledna ploščica, kakovost zaslona.

Proti: Cena, omejitve pri vmesnikih.