Javni servisi za slovenščino

Za uradno zvenečim naslovom se skriva kopica koristnih orodij, ki segajo od slovarjev prek korpusov do pravih digitalnih pomočnikov, ki so jih slovenski raziskovalci razvili za nas – uporabnike slovenskega jezika. Na ljubljanski univerzi deluje Center za jezikovne vire in tehnologije, ki danes skriva pravo zakladnico orodij, za katera večina sploh še ni slišala. Danes bomo to spremenili.

Večkrat smo že pisali o najrazličnejših digitalnih ali elektronskih orodjih, zbirkah in pomočnikih pri uporabi slovenščine, za kar obstaja dober razlog. Niti po številu govorcev niti po količini in kakovosti orodij za uporabnike slovenščina ni majhen ali deprivilegiran jezik, temveč sodi med digitalne velikane. Pisali smo že o velikem projektu Raba slovenščine v digitalnem okolju (RSDO) in orodjih, ki so nastala v tem projektu (Slovenščina v digitalnem svetu, Monitor 5/23), o izdelkih podjetja Amebis, ki so se prebili že v zgodnje različice Microsoftove pisarne (Slovenski David proti ameriškim Goljatom, Monitor 6/24), bogatem naboru slovarjev, korpusov in popravljalnikov jezika (Brez lektorjev in prevajalcev, Monitor 7-8/23), o (zdaj že zastarelih) tehnologijah za strojno branje (Od Govorca do Bralca, Monitor 1/18), strojnem razpoznavanju govorjene slovenščine, ki se v praksi že uporablja na sodiščih (Umetna inteligenca na slovenskih sodiščih, Monitor 2/24), in njegovih začetkih (Razumeti slovensko, Monitor 1/09) ter današnjem stanju (Stran s tipkovnico, računalniku narekujmo!, Monitor 1/24). Večkrat smo tudi preizkusili različne prevajalnike in ugotovili, da so veliki jezikovni modeli dokončno poskrbeli, da jih smemo razglasiti za široko uporabne. Slovenščina morda res ni velikan, je pa povsem enakovreden evropski jezik z ogromno infrastrukturo in vrsto izobraženih strokovnjakov, ki so nam precej olajšali življenje.