Je digitalni dolar mrtev?

Bilo je poletje 2020. Svet je zaradi pandemije covida 19 doživljal zaprtja javnega življenja drugega za drugim, v akademskih in zunanjepolitičnih krogih pa so med temami prevladovale digitalne valute.

Mike Orcutt, MIT Technology Review

Kitajska je bila na dobri poti, da tamkajšnja centralna banka izda svojo digitalno valuto, številne druge države pa so sprožile sorodne raziskovalne projekte. Celo Facebook je predstavil lastno zamisel o digitalni valuti z imenom libra.

Ko je bostonska podružnica ameriških zveznih rezerv napovedala projekt Hamilton, v katerem je združila moči s pobudo za digitalno valuto massachusetskega tehnološkega inštituta in v okviru katerega naj bi raziskali tehnično plat digitalne valute centralne banke (s kratico DVCB, v angleščini CBDC), to ni vzbudilo posebne pozornosti. Hipotetična digitalna valuta ameriških zveznih rezerv navsezadnje ne bi smela biti sporna, poleg tega si Združene države Amerike niso mogle privoščiti, da bi zaostale na tem področju.

Kako se zadeve spreminjajo! Tri leta pozneje je digitalni dolar, čeprav sploh ne obstaja in zvezne rezerve pravijo, da ga niti ne nameravajo uvesti, politična vroča tema. Skupina nasprotnikov digitalne valute je izkoristila splošno nasprotovanje volivcev še večjemu nadzoru države in začela poudarjati, da se je treba bati digitalnega dolarja.

Težko je natančno določiti, kdaj se je razpoloženje tako drastično spremenilo, a posebna oblika alarmizma glede digitalnih valut se je očitno razširila, potem ko je ameriški predsednik Joe Biden marca lani podpisal zvezni odlok, da bo njegova vlada posebno pozornost namenila nujnim raziskavam in podlagam za morebitno zasnovo ter razvojne možnosti ameriške digitalne valute centralne banke.

Novi odločevalci v obeh kongresnih domovih so predlagali osnutke zakonov, da se to ne bi zgodilo, in predsedniški kandidati se v svojih predvolilnih kampanjah izrekajo proti njej.

»Vsak, ki si ne zatiska oči, se zaveda pasti takšne valute za Američane, ki bi radi poslovali, ne da bi vlada vedela za vsako najmanjšo transakcijo v realnem času,« je maja letos izpostavil floridski guverner Ron DeSantis, ki se poteguje za republikanskega predsedniškega kandidata. DeSantis je v predvolilnih govorih opisal distopično prihodnost, v kateri vlada mrežo digitalne valute izrablja, da ljudem prepreči nakup orožja ali fosilnega goriva.

Ne le da zvezne rezerve niti slučajno ne načrtujejo digitalne valute, temveč so tudi večkrat ponovile, da se za to ne bodo odločile brez dovoljenja kongresa. Povsem odprto ostaja vprašanje, kako naj bi sploh delovala, vključno s tem, v kakšni meri bi spominjala na gotovino. In na vse to bi lahko odgovorili le z raziskavami in s testiranjem.

Namen projekta Hamilton je bil pripraviti in preizkusiti prototip le ene od komponent morebitnega sistema: kako varno in zanesljivo obdelati enako število transakcij, kot jih obdelajo mreže največjih plačilnih kartic.

Prva faza projekta je prinesla mogoč tehnični pristop, raziskovalci pa so obljubili tudi drugo fazo, med katero naj bi raziskali napredno obravnavo zasebnosti. A proti koncu lanskega leta, tik po tistem, ko so se v projekt poglobili nasprotniki digitalne valute, so ga bostonske zvezne rezerve opustile. Raziskave tehnične zasnove, kot so se jih lotili med projektom Hamilton, bodo zato nemara morali opraviti brez sodelovanja centralne banke, ki bi rada ostala politično nevtralna.

In digitalni dolar se zdi manj verjeten kot kadarkoli doslej.

Argumenti za gotovino

Nasprotniki morebitne ameriške digitalne valute centralne banke to opisujejo kot rešitev, ki šele išče svojo težavo. Dolarji so tako in tako že digitalni. Navsezadnje vsak, ki uporablja debetno kartico, plačuje z digitalnim denarjem. Če se je Kitajska vlada odločila za pilotni projekt digitalne valute za splošno uporabo, še ne pomeni, da se morajo tega lotiti vsi, pravijo nasprotniki. Facebookove libre niso uvedli in globalna digitalna valuta, ki bi jo upravljalo tehnološko podjetje, sploh ni več pomembna tema. Kakšen namen bi imela digitalna različica, ki bi jo izdajala država, razen da bi ta dobila še eno orodje za finančni nadzor?

A težava obstaja – verjetno ste jo tudi sami že opazili. Gotovina se poslavlja. Vse manj trgovin sprejema tudi bankovce in kovance, poleg tega se kupci sami vse redkeje odločajo za plačevanje z gotovino. Delno je krivo udobje, drug pomemben razlog pa je, da z gotovino ni mogoče plačevati na spletu.

V ZDA so lani gotovinska plačila predstavljala pičlih 18 odstotkov prometa, še leta 2016 pa 31 odstotkov, je pokazala raziskava sanfranciških zveznih rezerv. Drugje so še nekaj korakov bliže brezgotovinski družbi. Zaton gotovine je glavni razlog, da več kot sto držav preverja, kako bi uvedle lastno digitalno valuto.

Rešitev je digitalna valuta z vsemi lastnostmi gotovine, meni Rohan Grey, predavatelj prava z univerze Willamette.

To, da gotovine ne moremo uporabljati za spletne nakupe, je le en argument za digitalno gotovino, ki bi jo izdajala država, meni Grey. V ZDA so ljudje od bankovcev in kovancev odvisni, ker nimajo bančnega računa, zato ne morejo zaprositi za kreditno ali debetno kartico. Kongresna agencija za zavarovanje depozitov ocenjuje, da je leta 2021 bančni račun izgubilo 5,9 milijona ameriških gospodinjstev. Poleg tega ima po Greyevem prepričanju gotovina tudi enkratne družbene lastnosti, ki bi jih veljalo ohraniti, vključno z varovanjem zasebnosti in anonimnostjo. Nihče ne more slediti temu, kako porabljate bankovce. »Po mojem mnenju je anonimnost družbena dobrina,« je izjavil.

Grey je lani pomagal pri osnutku zakona v predstavniškem domu, ki so ga poimenovali Zakon o elektronski valuti in varni programski opremi. V skladu s tem zakonom bi finančno ministrstvo uvedlo digitalni dolar, ki bi ga lahko uporabljali na spletu in v fizičnih trgovinah, imel bi gotovini podobne lastnosti, vključno z anonimnostjo, zasebnostjo in minimalno količino podatkov, ki nastanejo ob transakciji. Osnutek se ni prebil do odbora za finančne storitve, vendar ga bodo vnovič predlagali letos, je povedal Grey.

DeSantis in drugi nasprotniki digitalne valute se najbrž strinjajo z Greyem, da bi morali tudi v digitalni obliki denarja ohraniti zasebnost, ki jo nudi gotovina – navsezadnje trdijo, da Američane varujejo pred finančnim nadzorom države. A medtem ko Grey podpira sistem pod nadzorom države, nasprotniki očitno dajejo prednost nekakšnim decentraliziranim kriptovalutnim mrežam brez osrednjega nadzora.

DeSantis je nedavno podpisal zakonski predlog, ki izrecno prepoveduje centraliziran digitalni dolar na Floridi, s čimer očitno pušča odprta vrata za decentralizirano obliko. Kongresnik Tom Emmer iz Minnesote, ki je letos predstavil zakon, po katerem bi zveznim rezervam prepovedali izdajanje digitalne valute, je že večkrat ponovil, da mora biti digitalna valuta odprta, brezpogojna in zasebna. Brezpogojna oziroma brez dovoljenj je izraz, ki ga navdušenci uporabljajo za kriptovalutne mreže, kot sta bitcoinova in ethereumova, ki sta odprti za vse z internetno povezavo. Republikanec Emmer je med najglasnejšimi zagovorniki kriptovalut v Kongresu.

Širok spekter mogočih zasnov

Ni jasno, kako bi digitalno valuto centralne banke lahko nadzorovali s kriptomrežo, ki deluje brez dovoljenj. Bitcoin in sorodne kriptovalute imajo lastne težave z varovanjem zasebnosti. Čeprav so uporabniki registrirani z vzdevkom, se na verigi blokov objavljajo podatki o pošiljatelju, prejemniku in znesek za vsako posamezno transakcijo. Preiskovalci znajo odkrivati sledi, na primer osebne podatke, ki jih uporabniki delijo s kriptovalutno borzo, in tako ugotovijo pravo istovetnost uporabnikov.

Kakorkoli že, uporaba mreže z verigo blokov ne bo dovolj, opozarja Grey, saj veliko ljudi, ki plačujejo z gotovino, hkrati nima dostopa do spleta. Predstavlja si kartice, ki bi jih bilo mogoče povezovati med seboj ali s pametnim telefonom, da bi zneske lahko prenašali anonimno, tako prek spleta kot drugje. Tako kot gotovinski dolarji bi tudi digitalni nadomestki igrali vlogo prinosniškega instrumenta, kar pomeni, da posest imetniku daje pravico do lastništva. Ostaja veliko odprtih tehničnih vprašanj, kako to izvesti varno, in tega se zaveda tudi Grey.

Tehnična vprašanja brez odgovorov so tudi pripomogla k projektu Hamilton. Raziskovalci so začeli preigravati morebitne zasnove zanesljivega procesorja za transakcije, ki bi zmogel najmanj nekaj deset tisoč transakcij na sekundo, kar naj bi bila po njihovi oceni nujna zmogljivost glede na obseg transakcij na drobno v ZDA. Hkrati so si prizadevali razviti transakcijski procesor z dovolj prožno zasnovo, da bi omogočal še vrsto možnosti za druge dele sistema, na primer tehnologijo za varovanje zasebnosti in klasična plačila.

Programska oprema, ki so jo razvili, ne temelji na verigi blokov, kljub temu pa so si nekaj načel delovanja izposodili ravno pri bitcoinu. Neha Narula, direktorica pobude za digitalno valuto v Media Labu na massachusetskem tehnološkem inštitutu, meni, da je sistem verige blokov mogoče razbiti na sestavne dele oziroma funkcije in jih nekaj uporabiti v drugačnem kontekstu.

Takšna značilnost je decentraliziranost verige blokov, zaradi katere kriptovalutni sistem deluje brez nadzorne osebe. Ekipa je presodila, da digitalna valuta centralne banke ne potrebuje te funkcije, saj jo bo upravljala banka. Druga lastnost verige blokov je znana kot bizantinska toleranca napak, zaradi katere mreža deluje, četudi zlonamerni udeleženci ne ravnajo pošteno. Ekipa iz projekta Hamilton predvideva, da ne bo zlonamernih udeležencev, ker bo sistem pod nadzorom ene centralne banke, zato se lahko odpove bizantinski toleranci.

Opustitev bizantinske tolerance in decentraliziranega upravljanja prinaša nekaj prednosti. Bitcoinov sistem je zaradi njunega vzdrževanja drag in počasen, delno zato, ker je podatke treba reproducirati na vsakem računalniku v mreži. Bitcoin lahko zato obdela le okoli sedem transakcij na sekundo. Na začetku lanskega leta je Hamiltonova ekipa predstavila sistem, zmožen obdelati 1,7 milijona transakcij na sekundo, kar je veliko hitreje celo od Visine mreže, za katero podjetje trdi, da v sekundi obdela 65.000 transakcij.

Tako kot bitcoin je tudi Hamiltonov procesor za transakcije uporabljal kriptografske podpise za avtorizacijo plačil ter tudi bitcoinovo metodo za beleženje transakcij, imenovano model neporabljenih transakcijskih izhodov (z angleško kratico UTXO), da ljudje istega kovanca ne morejo porabiti dvakrat. Podroben opis tega modela je zapleten, deluje pa, ker je vsaka transakcija povezana s točno določenimi porabljenimi kovanci.

Narulova je poudarila, da je projekt Hamilton prvi korak k razumevanju, kako naj bi bila zasnovana digitalna valuta centralne banke, od tradicionalnih bančnih računov, ki bi jih zvezne rezerve ponujale neposredno porabnikom (trenutno ponujajo le račune bankam), do nečesa, kar spominja na digitalni prinosniški instrument.

Poleg prikaza zmožnosti obdelave kupa transakcij je projekt pokazal tudi, da je mogoče vzpostaviti sistem, ki shrani zelo malo podatkov o transakcijah, uporabnikih in celo saldu, če se le razvijalci tako odločijo, je dodala Narulova. »Velika zmota o digitalni valuti centralne banke je domneva, da jo je treba vključiti tako, da bo upravljalec sistema imel vpogled v vse.«

Kaj torej sledi?

No, srdu politikov, uperjenih proti digitalni valuti, se ni mogel izogniti niti osnovni raziskovalni projekt, kot je Hamilton.

Decembra lani so Emmer in osem drugih kongresnikov predsedniku bostonskih zveznih rezerv poslali pismo, v katerem so navedli, da sodelovanje med projektom Hamilton in zasebnim sektorjem ni dovolj transparentno. Odločevalci so navedli pojasnilo iz poročila o projektu, v katerem piše, da so zvezne rezerve sodelovale z vlado, akademiki in zasebnim sektorjem, ker so hotele preveriti možnosti uporabe, nabor mogočih ustrojev in druge elemente, povezane z digitalno valuto centralne banke.

V nadaljevanju pisma so postavili več vprašanj, med drugim tudi, ali bodo bostonske zvezne rezerve financirale zagonska podjetja, ki jih zanima razvoj digitalnih valut, in ali bodo podjetja, ki sodelujejo pri projektu, morda uživala zakonske ugodnosti v primerjavi s tekmeci.

Emmerjev urad se ni odzval na vprašanja MIT Technology Review, ali je kdaj prejel odgovore na vprašanja v pismu. A zvezne rezerve ne vlagajo v zagonska podjetja in ni presenetljivo, da je projekt Hamilton odkrito sprejemal pomoč iz zasebnega sektorja, saj so številne najbolj inovativne zamisli o tehnologiji za digitalne valute povezane prav s komercialno platjo.

V zadnjem vprašanju v pismu so se avtorji spraševali, kako se projekt Hamilton odziva na pomisleke o »finančni zasebnosti in svobodi« sistema digitalne valute. Druga faza, ki so jo obljubili v poročilu o projektu Hamiltonu, ki je izšlo februarja lani, je bila namenjena izključno raziskovanju uporabe napredne kriptografije za občutno povečanje zasebnosti uporabnikov in njeno zaščito pred centralno banko. A ko so projekt decembra ukinili, v oznanilu niso niti omenili druge faze.

Zvezne rezerve, ki se, če je le mogoče, ne vmešavajo v politiko, še niso prenehale raziskovati možnosti za digitalno valuto, je pojasnil Darrell Duffie, predavatelj o financah na stanfordski poslovni visoki šoli, le da tega ne počnejo več tako vneto, in uradno prizadevanj nihče ne pospešuje tako, kot so to počeli v okviru projekta Hamilton. Duffie ugiba, da bi ta doživel naslednjo fazo, če ne bi bilo Emmerjevega pisma.

Predstavnik bostonskih zveznih rezerv ni želel odgovarjati na vprašanja o drugi fazi, projekt Hamilton pa se je zaključil konec lanskega leta, je pojasnil v elektronskem sporočilu in dodal, da bostonske zvezne rezerve še vedno sodelujejo pri aktivnem razvoju sistema zveznih rezerv, s katerim naj bi poglobile znanje o tehnologiji, ki bi lahko podpirala izdajo digitalne valute centralne banke. Tiskovni predstavnik je ponovil, da odločitve o dejanski izdaji takšne valute ni in do nje ne bo prišlo brez ustrezne zakonodaje.

Narulova pa je povedala, da je sodelovanje z bostonskimi zveznimi rezervami dočakalo naravni konec, pobuda za digitalno valuto pa se nadaljuje z raziskovalnim projektom, ki je bil nekoč znan pod imenom Hamilton, zato še vedno upa, da bo lahko objavila nekaj svojih dognanj.

»Te tipe sistemov lahko spoznamo izključno tako, da jih vzpostavimo in preizkusimo,« je poudarila.

Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency.