Jesensko sadje

Apple že nekaj let vsako jesen s splavitvijo novega iPhona zasenči večino preostalih izdelovalcev in njihovih novosti. Letos se zgodba ponavlja, kot vedno pa gre za postopno nadgradnjo in nekaj novih slabosti.

Med letom začnejo počasi curljati govorice o tem, kaj vse bo imel in kaj bo opustil prihajajoči iPhone. Večina teh govoric pride z Daljnega vzhoda, iz tovarn, kjer se postopoma že pripravljajo na izdelavo. Glede na novosti se zdi, da so nekaj teh govoric nemara namenoma razširili Applovi tržniki.

Govorimo o tem, da novi iPhone nima več klasičnega vmesnika za slušalke in mikrofon. O tej možnosti se govori že od spomladi, ko so začele krožiti (sicer hudo slabe) fotografije bodočih ovitkov za te telefone. Ker smo te govorice poslušali pol leta, smo se vsi v novinarski branži že počasi privadili na zamisel, da omenjenega vmesnika morda le ne potrebujemo.

Podobno lahko rečemo tudi o fizičnem oblikovanju, torej obliki in velikosti naprave. Praktično enaka je kot pri predhodniku, le postavitev linij, ki skrivajo antene, so malenkost spremenjene, dodana je tudi nova barva – t. i. »Jet Black«. Spet – če bi novinarska srenja o tem zvedela šele na Applovem uradnem dogodku, bi bile naslovnice naslednji dan polne novic, kako Apple opušča razvoj, da je tik pred propadom in podobno. Tako pa smo se tudi na to med letom postopoma že privadili.

Nadaljujmo kar z ohišjem – mere so popolnoma enake kot pri predhodniku, torej iPhonu 6S, novinec je zaradi nekoliko drugačnih materialov le malenkost lažji (138 namesto 143 gramov). Linije, pod katerimi so skrite antene, so speljane bolj po robovih ohišja, zadnja stranica je tako po novem čistejša in lepša. Tisti, ki uporabljajo ovitek, tega sicer ne bodo opazili. Zadaj je malenkost prestavljen in povečan objektiv fotoaparata, ravno dovolj, da se marsikaterega ovitka, namenjenega 6S, ne bo dalo uporabljati. To je še bolj opazno pri večjem modelu 7 Plus, ki ima zadaj dva objektiva, kar poznajo tudi nekateri novejši androidni telefoni.

Kot vedno je ohišje zelo kakovostno in natančno izdelano. Pomembna novost je vodotesnost, drži se standarda IP67. Prva številka pomeni, da je popolnoma zatesnjen proti prašnim delcem, druga pa, da zdrži potopitev do enega metra za čas do trideset minut. Tudi to je nekaj, kar poznajo nekateri androidni telefoni že dolgo. Prvi, ki je ponudil več različnih telefonov z vodotesnimi ohišji, je bil Sony, to ponuja že tudi Samsung. Slednji se pri zastavonošah Galaxy S7 hvali z nekoliko zahtevnejšim standardom IP68. Razlika je v tem, da lahko pri IP68 izdelovalec sam določi globino in čas potopa, oboje pa naj bi bilo večje od standarda IP67, a ni izrecno definirano. So se pa v spletu že pojavili testi, ki prikazujejo, da iPhone 7 zdrži malenkost višjo globino potopa kot Samsung Galaxy S7 Edge.

Manjkajoči vmesnik za slušalke

Z ohišja lahko preidemo k največji opustitvi – poslovil se je klasični 3,5-milimetrski vmesnik za slušalke in mikrofon. Kot rečeno, že v uvodu smo bili pripravljeni na to, oziroma smo se lahko s tem že sprijaznili, kljub temu pa se nam zdi, da bo večina uporabnikov omenjeni vmesnik vsaj sprva pogrešala. Alternativa, ki jo Apple poudarja, je seveda uporaba brezžičnih slušalk Bluetooth. Ponujajo tudi lastne brezžične slušalke, ki uporabljajo njihov novi brezžični standard, a te bodo pri nas stale kar okoli 160 evrov.

Ob telefonu dobimo v škatli povsem navadne, že znane bele slušalke, ki pa imajo na koncu žice vmesnik Lightning, torej jih na telefon priključimo tam, kjer smo ga sicer vajeni polniti. Dodan je tudi majhen žični adapter, ki omogoča, da v ta vmesnik Lightning priključimo klasični 3,5-milimetrski vmesnik.

Sami smo sicer navdušeni uporabniki Bluetooth slušalk, a se nam kljub temu včasih zgodi, da na telefon priklopimo tretje slušalke (ali telefon z navadnim zvočnim kablom povežemo s kakim zvočnim sistemom). Ta možnost po novem praktično odpade, saj si ne predstavljamo, da bomo tisti adapter pogosto prenašali naokoli. V preteklosti se nam je zgodilo tudi to, da smo slušalke pri potovanju pozabili doma in smo na letališču pač kupili nov par, seveda nekaj čim cenejšega. Po novem to torej ne bo tako enostavno.

Applova uradna razlaga za opustitev tega vmesnika je želja po še manjši in lažji napravi – želijo privarčevati čim več prostora v telefonu, da ga lahko nato zapolnijo s čim drugim, recimo večjim akumulatorjem. No, tudi vodotesnost zahteva nekaj prostora. Kljub temu pa se težko otresemo misli, da gre tudi za pritisk, da zapravimo še nekaj več denarja. Vsekakor bodo zadovoljni tudi izdelovalci slušalk, saj se bo prodaja brezžičnih, ki so seveda dražje od ožičenih alternativ, povečala. Na dolgi rok pa bomo seveda vsi sprejeli novost in čez nekaj let povsem pozabili, da smo se o tem sploh kdaj pogovarjali.

Še ena fizična novost je odprava fizične tipke »Home«. Tipka je sicer še vedno tam, kjer je bila, a je zdaj občutljiva na dotik (zazna tudi moč oziroma stopnjo dotika). Namesto da bi se tudi fizično premaknila, se sedaj spodnji del telefona malenkost zatrese in s tem simulira občutek, da se je tipka dejansko premaknila. To smo prvič izkusili pri sledilni ploščici v prenosniku MacBook, tu naj bi šlo za enostavnejšo izdelavo tesnil in za umik še enega dela, ki se fizično premika (in se zato nekoliko pogosteje kvari). V praksi smo tisti, ki smo vajeni tipke s predhodnih modelov, sprva negodovali, a sumimo, da bi se z daljšo uporabo hitro navadili. Velja omeniti, da lahko tudi nastavimo moč vibracije, ki oznanja uspešen pritisk.

Strojna oprema in hitrost

Kot vsako leto, so seveda tudi tokrat izboljšali vgrajeno strojno opremo. Najopaznejša je velikost vgrajene shrambe. Doslej so najcenejši jabolčni telefoni vedno začeli pri 16 GB prostora, kar je bilo glede na to, da je že operacijski sistem zasedel nekaj GB, porazno. Seveda so ponujali tudi večje različice, a so bile tudi občutno dražje, nikoli pa nismo imeli možnost dodajanja pomnilniške kartice microSD.

Tudi Apple je obvladal vodoodpornost. Ko se je enkrat navadimo, ne moremo brez nje. Preizkušeno.

Po novem ponujajo vstopni modeli 32 GB prostora, na voljo sta tudi modela z 128 in 256 GB. Za vsak korak bomo morali doplačati dobrih sto evrov več, kar ni malo, a smo zadovoljni vsaj z začetno velikostjo, četudi smo nanjo predolgo čakali. Če ne drugega, že zato, da bodo tisti, ki se na tehniko ne spoznajo, lažje živeli s telefonom in je toliko manjša možnost, da se jim bo ob neljubem trenutku (sredi počitnic) prikazalo sporočilo, da nimajo več prostora za nove fotografije ali videe.

Seveda je nov tudi osrednji procesor. Opremljen je s štirimi jedri, od tega naj bi bili dve počasnejši (a seveda energetsko varčnejši), dve pa nadvse zmogljivi. Tako delovanje je znano že iz naprav z Androidom, tam imamo tudi primerke osemjedrnih procesorjev, torej s štirimi hitrimi in štirimi varčnimi jedri, in celo desetjedrnih.

Kot vedno je hitrost težko oceniti med rabo – telefon je jasno nadvse odziven, delovanje zelo tekoče. Povečanje hitrosti se praviloma pokaže šele čez nekaj časa, ko razvijalci aplikacij zares zaprežejo moč, pa tudi čez čas oziroma čez nekaj let, ko postane telefon starejši in nekoliko težje diha pod težo novih različic operacijskih sistemov in aplikacij. Seveda pa velja preveriti delovanje tudi z aplikacijami za meritev zmogljivosti, ki so pri novem iPhonu pokazale res impresivno sliko.

Zadnji zaslon s plavajočimi pripomočki je videti sumljivo podoben Google Now na androidih.

Meritve v Geekbench 4 so pokazale, da je posamezno jedro novega procesorja za okoli 40 % hitrejše od jedra svojega predhodnika. Pa že predhodnik je imel precej hitrejša jedra od Samsungove zastavonoše, modela Galaxy S7. Slednji sicer nadoknadi pri preizkusu vseh jeder hkrati (multi-core) – tam sta z novim iPhonom praktično izenačena, kljub temu da ima Samsung še enkrat toliko jeder (osem proti štiri). Rezultat je res odličen, saj se po goli računski moči eno jedro novega iPhona mirno meri s posameznimi jedri značilnih namiznih računalnikov (recimo s kakim starejšim Intelovim i5 ali i3). To prilije še nekaj nove vode na mlin govoricam, da Apple tudi pri prenosnih računalnikih razmišlja o prehodu na procesorje z arhitekturo ARM.

Osnovni model, torej brez oznake Plus, ostaja pri 2 GB pomnilnika, to je v primerjavi s telefoni Android razmeroma malo. So pa tokrat v model Plus vgradili 3 GB. Velja sicer omeniti, da pomeni več pomnilnika tudi večjo porabo baterije. V obeh modelih je tudi nekoliko zmogljivejši akumulator, v manjšem 1960 mAh (namesto 1715 mAh), v večjem pa 2900 mAh (namesto 2750 mAh).

Fotoaparat

Že prej smo omenili fotoaparat, ta se po novem še nekoliko bolje znajde v temnejših okoljih, predvsem po zaslugi nekoliko svetlejše zaslonke. Obenem je stabilizacija slike sedaj na voljo tudi pri manjšem modelu (lani je bila vgrajena le v večji model). Seveda je še večji napredek vgradnja dveh kamer v model 7+, druga ponuja enako tipalo, a objektiv, ki v praksi deluje kot dvakratni zum. V Applu sicer temu pravijo »telephoto«, v resnici pa gre bolj za objektiv srednje goriščnice (56 mm v klasičnem formatu), medtem ko je originalni objektiv razmeroma širok (28 mm).

Načeloma smo z novincema na splošno zadovoljni, po našem mnenju gre za dostojno nadgradnjo že sicer dobrih telefonov. Končno so povečali pogon, ki ga dobimo v osnovni različici, koristne so tudi izboljšave fotoaparata. Opustitev vmesnika za slušalke je res pomanjkljivost, a bo večina uporabnikov v naslednjih letih enostavno pozabila nanjo. Glavna in največja slabost novih telefonov je cena – najosnovnejši iPhone 7 z 32 GB prostora stane 779 evrov, večji model 7 Plus pa 909 evrov. Številke govorijo zase.

iPhone 7 in 7 Plus

Izdeluje: www.apple.com

Prodaja: www.epl.si, Telekom.

Cena: iPhone 7 od 779 EUR naprej (32 GB), iPhone 7 Plus od 909 EUR naprej (32 GB).

Za: Zmogljivost procesorja, kakovost fotografij, kakovost izdelave, vodotesnost.

Proti: Cena, ni priključka za navadne slušalke.